Komentar

Arhipelag Slovenija

Ko razumen človek opazuje proti-reformni "nacionalni reformni program", ki ga je prejšnji teden sprejela Cerarjeva vlada, dobi nenavaden občutek, kot da je Slovenija nek oddaljeni sibirski arhipelag, ki ga ne zadevajo priporočila, standardi in merila mednarodnih organizacij, katerih članica je.

04.05.2015 19:35
Piše: Milan Balažic

V tajkunskem interesu je, da se država ne umakne iz gospodarstva, saj mora servisirati njihove nove podvige.

V Sloveniji lahko uspevajo samo državna podjetja in na državo vezana tajkunska podjetja, obojim pa ob strani stojijo z levičarskimi vladami zlizana vodstva sindikatov.

 

Edina tekma, ki jo pozna slovenski arhipelag, je tekma za pridobitev naklonjenosti interesnih skupin (upokojenci, sindikati, kmetje itd.), ki predstavljajo tako veliko število volivcev, da je od njih odvisna vsakokratna zmaga na volitvah. 

EU, OECD, EBRD, IMF, WB in kar je še kratic, ki označujejo evropske in svetovne finančno-ekonomske centre, se leta trudijo s slovenskimi vladami in jim redno pošiljajo benevolentna priporočila, kaj je Ljubljani storiti, da se izkoplje iz strukturne gospodarske krize. Vse vlade z zadnjo Cerarjevo vred se na ta priporočila nonšalantno požvižgajo, saj osamljeni slovenski arhipelag ne potrebuje nikogar, ki bi mu solil pamet. Slovenski državljani tako ostajamo talci katastrofalne izolacionistične politične ekonomije, katere zadnji simptom je (ne)prodaja Telekoma. Tu je Cerarjeva vlada v primerjavi s prejšnjimi storila nov arhipelaški korak. Če so prejšnje vlade bolj ali manj aktivno nasprotovale privatizaciji, ji Cerar formalno ne nasprotuje, dejansko pa vlada kot celota pri privatizaciji teren politično strukturira tako, da na koncu ta pač ni več možna: zaradi politike cena pade tako globoko, da se privatizacija ne splača več.

 

Pa smo na istem – nujne privatizacije in tujih investicij za razvoj Slovenije ni in jih tudi ne bo, vsaj dokler je na oblasti SMC, ki je po vsem dedinja predhodnih levih strank (LDS, SD, PS). Vse te so politične tranzicijske poraženke in so potencial slovenske zgodbe o uspehu spremenile v poraz: slovenska država je največja tranzicijska poraženka med vsemi srednje- in vzhodno-evropskimi državami, slovenska družba pa je družba izgubljenih priložnosti. Temeljni vzrok tega je ekonomska mantra vseh levičarskih vlad: mencingerjanski socialistično-postkeynesiansko-nacionalistični gradualizem. Politiki, ki so z njim Slovenijo spravili na kolena in jo zadolžili za generacije – Pahor, Bratuškova, Lukšič, Križanič itd. – se namesto Doba še danes prosto sprehajajo naokoli, dobivajo ugledne položaje in privilegije ter celo ljudstvo poučujejo, kaj da je šlo narobe. Vsi našteti so znani kot veliki bojevniki proti tujim investicijam, ki so v Sloveniji rekordno nizke – vse z namenom krepitve domače tajkunske oligarhije. 

 

Slovenski tajkuni, zdaj navezani na SMC, zdaj znova zavirajo prihod tujih vlagateljev, da bi si še enkrat nemoteno razkartelizirali Slovenijo. Ob tem bo SMC varovala monopole v državni lasti in trge zapirala pred tujo konkurenco. Slovenska vavčerska privatizacija je bila zgodovinsko zavožen model lastninjenja, zato se ni čuditi, da ima Slovenija - ob pregovorni sovražnosti do tujcev z denarjem in neskončnih administrativnih ovirah – najmanj tujih investicij in se te celo v trendu umikajo. Tuje investicije so po svetu ključen dejavnik pospeševanja razvoja in povečevanja konkurenčnosti - Slovenija pa izkazuje najnižji indeks politike konkurence. V Sloveniji so te možnosti uničile interesne skupine, ki združujejo predstavnike nekdanjega režima in iz njih nastale rdeče tajkunske elite. Te so v novonastalo demokratično in tržno institucionalno okolje uspele vgraditi svoje parcialne interese. V devetdesetih letih odložene stroške bigbangovske privatizacije najboljšim (tudi tujim) kupcem in neizvedenih liberalnih reform bomo vsi plačevali še desetletja.

 

V tajkunskem interesu namreč je, da se država ne umakne iz gospodarstva, saj mora servisirati njihove nove podvige. Zato ostaja slovensko poslovno okolje inferiorno, pravni okvir neučinkovit in davčni sistem konfiskacijski. V Sloveniji lahko uspevajo samo državna podjetja in na državo vezana tajkunska podjetja, obojim pa ob strani stojijo z levičarskimi vladami zlizana vodstva sindikatov. V sistemu keynesianskega dirigizma je vsa Slovenija izrabljena za zadovoljevanje interesnih skupin in iskalcev rent. Z izjemo NSi so vse leve in desne stranke kolektivistične, nenaklonjene osebni in ekonomski svobodi. Režimski mediji skupaj z večinskim javnim mnenjem izkazujejo sovražnost do liberalizma, ker so Slovenci v nasprotju z načeli odprte družbe, liberalizacije in svobodnega družbenega razvoja dresirani tako, da se svobode bojijo. Edina tekma, ki jo pozna slovenski arhipelag, je tekma za pridobitev naklonjenosti interesnih skupin (upokojenci, sindikati, kmetje itd.), ki predstavljajo tako veliko število volivcev, da je od njih odvisna vsakokratna zmaga na volitvah. 

 

Nedelovanje pravne države tej povezavi levičarskih politikov in interesnih skupin omogoča nekaznovano doseganje ekonomskih rent. Ker ni sodobnega pravnega sistema, namesto voljenih institucij odločajo neizvoljene, povezane v ti. socialno partnerstvo. Notorično dejstvo je, da so bile skoraj vse ključne odločitve ekonomske politike usklajene in sprejete znotraj nevoljenega ekonomsko-socialnega sveta, v katerem sedijo predstavniki levih sindikatov, direktorji državnih podjetij in ministri levičarskih proti-reformnih vlad. Namesto da bi o tem odločal trg, so vse odločitve podvržene volilnim ciklusom. Takšno korporativno odločanje o formalnih okvirih delovanja celotne družbe je globoko nedemokratično in močno spominja na mussolinijevski fašistični in kardeljanski komunistični korporativizem.

 

To sprevrženo partnerstvo nosi popkovino med političnim in ekonomskim trgom, ki opravlja funkcijo prerazdeljevanja do te mere, da lahko govorimo o plenjenju in kratenju lastninskih pravic. Cerarjeva vlada samo nadaljuje s politiko minimalizacije svobodnih odločitev posameznika in maksimiranjem diskrecijske moči poseganja vladajoče elite v vse sfere civilne družbe. Vzpostavljeni politični trg prerazdeljevanje sredstev zasebnega sektorja in redkih učinkovitih državnih podjetij na najmočnejše interesne skupine (začenši z Erjavčevim Desusom) še naprej obratuje s polno paro, saj je treba kupiti in ohranjati politično podporo teh skupin. Politična in socialna vzajemnost med interesnimi skupinami – od socialnih do tovarišijsko-kapitalskih – ter državo je vsak dan vidna v novih koalicijah z državo, ki je s svojimi paradržavnimi skladi ostala v evropskem merilu največji lastnik slovenskega gospodarstva.

 

Vse to, kar so druge bivše komunistične države že opravile, Slovenijo in neko morebitno programsko liberalno vlado pravzaprav še čaka: pospešitev tempa privatizacije in tujih investicij, umik države iz gospodarstva in bigbangovsko izpeljane liberalne strukturne reforme. Prav slednje s strani Cerarja nismo videli še niti ene, saj mu je očitno španska vas dejstvo, da Slovenija primerjalno izkazuje najnižjo raven ekonomske svobode. Nič čudnega: naša država ima najmanjši delež zasebnega sektorja v BDP in z vlado SMC nadaljuje z izvajanjem ekonomske politike aktivnega vmešavanja v gospodarstvo. Tako bo tudi ostalo, saj neurejeno, nestabilno in nemotivirajoče poslovno okolje onemogoča nastanek novih (mladih, malih oz. družinskih) podjetij in s tem razcvet zasebnega sektorja. Poleg tega ostaja fiskalni sistem z visokimi davki naklonjen zgolj državnim, ne pa novo nastajajočim zasebnim podjetjem. Na reformo tega in mnogih drugih sistemov pa je vezano preživetje nacije z nizko oz. padajočo rodnostjo, visoko brezposelnostjo, begom (mladih) možganov in staranjem prebivalstva. 

 

Pod davčnimi pritiski nenormalno obremenjenega podjetniškega sektorja se bo Sloveniji ob nereformiranem rigidnem trgu dela zgodil še dodatni beg kapitala, ki ne bo več hotel plačevati računov za zavoženo tranzicijsko politiko, ki od leta 2008 prihajajo v plačilo. S proti-reformno vlado SMC si je težko predstavljati, da bo Slovenija z visokimi davki in ceno dela tekmovala z okoliškimi državami z nizkimi davki, fleksibilnim trgom dela in cenejšo delovno silo. Prištejte k temu še primerjalno najslabše razvit slovenski finančni sektor, kjer je država z davkoplačevalskim denarjem sicer sanirala bančni sektor, a ga hkrati podržavila. Podoben problem je slovenska znanost, ki zaradi proračunskega financiranja nikoli ni vstopila v tranzicijo in si delo poiskala na trgu. Odstopljena šolska ministrica je slika in prilika državne akademskosti na davkoplačevalskih plečih: namesto da bi znanost sledila nastajanju novih podjetij, ki potrebujejo inovacije, se je proračunskemu financiranju prilagodila s fetišizacijo edinega kar še zna – proizvodnjo člankov v visokotočkovanih znanstvenih revijah. 

 

Tako približno izgleda čudaški arhipelag Slovenija dogovorne ekonomije, državnega dirigizma, tajkunske kartelizacije in levega sindikalizma. Pravi anahronistični muzej, kamor bodo turisti iz dežel pravne države in svobodne izbire hodili na izlet, da svoje otroke opozorijo pred zablodami slovenskih politikov od Mira Cerarja do Luke Meseca. Slovenija namesto političnega trga zadovoljevanja koristi različnih koalicij interesnih skupin in strank potrebuje radikalno preureditev politike in liberalizacijo ekonomije. Brez tega bo v kratkem času začela zaostajati za večino tranzicijskih držav in do kraja izničila boljši izhodiščni položaj. Brez reform bo Slovenija postala posmeh svoji osamosvojitvi: dežela interesnih skupin v klinču, državnega avtoritarnega odločanja, tajkunske elite in nenehnih volilnih zmag proti-reformnih levičarskih strank. Demagogija nacionalnega interesa bo v stari preobleki "modernega centra" na prebivalcih arhipelaga nadaljevala z gradualističnim eksperimentiranjem do poslednjega. Morda pa le ne bi čakali na ta trenutek, ko bo Cerar razglasil, da je eksperiment SMC uspel, le da je pacient po imenu Slovenija pri tem, žal, crknil. Morda bi bilo bolje, da se za tistimi, ki so to že storili, izselimo iz te obupno socialistične države in pustimo slovenske politike, da v tem najboljšem od vseh možnih arhipelagov ostanejo sami s seboj – in svojo vestjo, če jo ob vsej nesposobnosti in sprijenosti sploh še imajo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,710
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,171
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 982
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,113
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,017
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,137