Komentar

Arhipelag Slovenija

Ko razumen človek opazuje proti-reformni "nacionalni reformni program", ki ga je prejšnji teden sprejela Cerarjeva vlada, dobi nenavaden občutek, kot da je Slovenija nek oddaljeni sibirski arhipelag, ki ga ne zadevajo priporočila, standardi in merila mednarodnih organizacij, katerih članica je.

04.05.2015 19:35
Piše: Milan Balažic

V tajkunskem interesu je, da se država ne umakne iz gospodarstva, saj mora servisirati njihove nove podvige.

V Sloveniji lahko uspevajo samo državna podjetja in na državo vezana tajkunska podjetja, obojim pa ob strani stojijo z levičarskimi vladami zlizana vodstva sindikatov.

 

Edina tekma, ki jo pozna slovenski arhipelag, je tekma za pridobitev naklonjenosti interesnih skupin (upokojenci, sindikati, kmetje itd.), ki predstavljajo tako veliko število volivcev, da je od njih odvisna vsakokratna zmaga na volitvah. 

EU, OECD, EBRD, IMF, WB in kar je še kratic, ki označujejo evropske in svetovne finančno-ekonomske centre, se leta trudijo s slovenskimi vladami in jim redno pošiljajo benevolentna priporočila, kaj je Ljubljani storiti, da se izkoplje iz strukturne gospodarske krize. Vse vlade z zadnjo Cerarjevo vred se na ta priporočila nonšalantno požvižgajo, saj osamljeni slovenski arhipelag ne potrebuje nikogar, ki bi mu solil pamet. Slovenski državljani tako ostajamo talci katastrofalne izolacionistične politične ekonomije, katere zadnji simptom je (ne)prodaja Telekoma. Tu je Cerarjeva vlada v primerjavi s prejšnjimi storila nov arhipelaški korak. Če so prejšnje vlade bolj ali manj aktivno nasprotovale privatizaciji, ji Cerar formalno ne nasprotuje, dejansko pa vlada kot celota pri privatizaciji teren politično strukturira tako, da na koncu ta pač ni več možna: zaradi politike cena pade tako globoko, da se privatizacija ne splača več.

 

Pa smo na istem – nujne privatizacije in tujih investicij za razvoj Slovenije ni in jih tudi ne bo, vsaj dokler je na oblasti SMC, ki je po vsem dedinja predhodnih levih strank (LDS, SD, PS). Vse te so politične tranzicijske poraženke in so potencial slovenske zgodbe o uspehu spremenile v poraz: slovenska država je največja tranzicijska poraženka med vsemi srednje- in vzhodno-evropskimi državami, slovenska družba pa je družba izgubljenih priložnosti. Temeljni vzrok tega je ekonomska mantra vseh levičarskih vlad: mencingerjanski socialistično-postkeynesiansko-nacionalistični gradualizem. Politiki, ki so z njim Slovenijo spravili na kolena in jo zadolžili za generacije – Pahor, Bratuškova, Lukšič, Križanič itd. – se namesto Doba še danes prosto sprehajajo naokoli, dobivajo ugledne položaje in privilegije ter celo ljudstvo poučujejo, kaj da je šlo narobe. Vsi našteti so znani kot veliki bojevniki proti tujim investicijam, ki so v Sloveniji rekordno nizke – vse z namenom krepitve domače tajkunske oligarhije. 

 

Slovenski tajkuni, zdaj navezani na SMC, zdaj znova zavirajo prihod tujih vlagateljev, da bi si še enkrat nemoteno razkartelizirali Slovenijo. Ob tem bo SMC varovala monopole v državni lasti in trge zapirala pred tujo konkurenco. Slovenska vavčerska privatizacija je bila zgodovinsko zavožen model lastninjenja, zato se ni čuditi, da ima Slovenija - ob pregovorni sovražnosti do tujcev z denarjem in neskončnih administrativnih ovirah – najmanj tujih investicij in se te celo v trendu umikajo. Tuje investicije so po svetu ključen dejavnik pospeševanja razvoja in povečevanja konkurenčnosti - Slovenija pa izkazuje najnižji indeks politike konkurence. V Sloveniji so te možnosti uničile interesne skupine, ki združujejo predstavnike nekdanjega režima in iz njih nastale rdeče tajkunske elite. Te so v novonastalo demokratično in tržno institucionalno okolje uspele vgraditi svoje parcialne interese. V devetdesetih letih odložene stroške bigbangovske privatizacije najboljšim (tudi tujim) kupcem in neizvedenih liberalnih reform bomo vsi plačevali še desetletja.

 

V tajkunskem interesu namreč je, da se država ne umakne iz gospodarstva, saj mora servisirati njihove nove podvige. Zato ostaja slovensko poslovno okolje inferiorno, pravni okvir neučinkovit in davčni sistem konfiskacijski. V Sloveniji lahko uspevajo samo državna podjetja in na državo vezana tajkunska podjetja, obojim pa ob strani stojijo z levičarskimi vladami zlizana vodstva sindikatov. V sistemu keynesianskega dirigizma je vsa Slovenija izrabljena za zadovoljevanje interesnih skupin in iskalcev rent. Z izjemo NSi so vse leve in desne stranke kolektivistične, nenaklonjene osebni in ekonomski svobodi. Režimski mediji skupaj z večinskim javnim mnenjem izkazujejo sovražnost do liberalizma, ker so Slovenci v nasprotju z načeli odprte družbe, liberalizacije in svobodnega družbenega razvoja dresirani tako, da se svobode bojijo. Edina tekma, ki jo pozna slovenski arhipelag, je tekma za pridobitev naklonjenosti interesnih skupin (upokojenci, sindikati, kmetje itd.), ki predstavljajo tako veliko število volivcev, da je od njih odvisna vsakokratna zmaga na volitvah. 

 

Nedelovanje pravne države tej povezavi levičarskih politikov in interesnih skupin omogoča nekaznovano doseganje ekonomskih rent. Ker ni sodobnega pravnega sistema, namesto voljenih institucij odločajo neizvoljene, povezane v ti. socialno partnerstvo. Notorično dejstvo je, da so bile skoraj vse ključne odločitve ekonomske politike usklajene in sprejete znotraj nevoljenega ekonomsko-socialnega sveta, v katerem sedijo predstavniki levih sindikatov, direktorji državnih podjetij in ministri levičarskih proti-reformnih vlad. Namesto da bi o tem odločal trg, so vse odločitve podvržene volilnim ciklusom. Takšno korporativno odločanje o formalnih okvirih delovanja celotne družbe je globoko nedemokratično in močno spominja na mussolinijevski fašistični in kardeljanski komunistični korporativizem.

 

To sprevrženo partnerstvo nosi popkovino med političnim in ekonomskim trgom, ki opravlja funkcijo prerazdeljevanja do te mere, da lahko govorimo o plenjenju in kratenju lastninskih pravic. Cerarjeva vlada samo nadaljuje s politiko minimalizacije svobodnih odločitev posameznika in maksimiranjem diskrecijske moči poseganja vladajoče elite v vse sfere civilne družbe. Vzpostavljeni politični trg prerazdeljevanje sredstev zasebnega sektorja in redkih učinkovitih državnih podjetij na najmočnejše interesne skupine (začenši z Erjavčevim Desusom) še naprej obratuje s polno paro, saj je treba kupiti in ohranjati politično podporo teh skupin. Politična in socialna vzajemnost med interesnimi skupinami – od socialnih do tovarišijsko-kapitalskih – ter državo je vsak dan vidna v novih koalicijah z državo, ki je s svojimi paradržavnimi skladi ostala v evropskem merilu največji lastnik slovenskega gospodarstva.

 

Vse to, kar so druge bivše komunistične države že opravile, Slovenijo in neko morebitno programsko liberalno vlado pravzaprav še čaka: pospešitev tempa privatizacije in tujih investicij, umik države iz gospodarstva in bigbangovsko izpeljane liberalne strukturne reforme. Prav slednje s strani Cerarja nismo videli še niti ene, saj mu je očitno španska vas dejstvo, da Slovenija primerjalno izkazuje najnižjo raven ekonomske svobode. Nič čudnega: naša država ima najmanjši delež zasebnega sektorja v BDP in z vlado SMC nadaljuje z izvajanjem ekonomske politike aktivnega vmešavanja v gospodarstvo. Tako bo tudi ostalo, saj neurejeno, nestabilno in nemotivirajoče poslovno okolje onemogoča nastanek novih (mladih, malih oz. družinskih) podjetij in s tem razcvet zasebnega sektorja. Poleg tega ostaja fiskalni sistem z visokimi davki naklonjen zgolj državnim, ne pa novo nastajajočim zasebnim podjetjem. Na reformo tega in mnogih drugih sistemov pa je vezano preživetje nacije z nizko oz. padajočo rodnostjo, visoko brezposelnostjo, begom (mladih) možganov in staranjem prebivalstva. 

 

Pod davčnimi pritiski nenormalno obremenjenega podjetniškega sektorja se bo Sloveniji ob nereformiranem rigidnem trgu dela zgodil še dodatni beg kapitala, ki ne bo več hotel plačevati računov za zavoženo tranzicijsko politiko, ki od leta 2008 prihajajo v plačilo. S proti-reformno vlado SMC si je težko predstavljati, da bo Slovenija z visokimi davki in ceno dela tekmovala z okoliškimi državami z nizkimi davki, fleksibilnim trgom dela in cenejšo delovno silo. Prištejte k temu še primerjalno najslabše razvit slovenski finančni sektor, kjer je država z davkoplačevalskim denarjem sicer sanirala bančni sektor, a ga hkrati podržavila. Podoben problem je slovenska znanost, ki zaradi proračunskega financiranja nikoli ni vstopila v tranzicijo in si delo poiskala na trgu. Odstopljena šolska ministrica je slika in prilika državne akademskosti na davkoplačevalskih plečih: namesto da bi znanost sledila nastajanju novih podjetij, ki potrebujejo inovacije, se je proračunskemu financiranju prilagodila s fetišizacijo edinega kar še zna – proizvodnjo člankov v visokotočkovanih znanstvenih revijah. 

 

Tako približno izgleda čudaški arhipelag Slovenija dogovorne ekonomije, državnega dirigizma, tajkunske kartelizacije in levega sindikalizma. Pravi anahronistični muzej, kamor bodo turisti iz dežel pravne države in svobodne izbire hodili na izlet, da svoje otroke opozorijo pred zablodami slovenskih politikov od Mira Cerarja do Luke Meseca. Slovenija namesto političnega trga zadovoljevanja koristi različnih koalicij interesnih skupin in strank potrebuje radikalno preureditev politike in liberalizacijo ekonomije. Brez tega bo v kratkem času začela zaostajati za večino tranzicijskih držav in do kraja izničila boljši izhodiščni položaj. Brez reform bo Slovenija postala posmeh svoji osamosvojitvi: dežela interesnih skupin v klinču, državnega avtoritarnega odločanja, tajkunske elite in nenehnih volilnih zmag proti-reformnih levičarskih strank. Demagogija nacionalnega interesa bo v stari preobleki "modernega centra" na prebivalcih arhipelaga nadaljevala z gradualističnim eksperimentiranjem do poslednjega. Morda pa le ne bi čakali na ta trenutek, ko bo Cerar razglasil, da je eksperiment SMC uspel, le da je pacient po imenu Slovenija pri tem, žal, crknil. Morda bi bilo bolje, da se za tistimi, ki so to že storili, izselimo iz te obupno socialistične države in pustimo slovenske politike, da v tem najboljšem od vseh možnih arhipelagov ostanejo sami s seboj – in svojo vestjo, če jo ob vsej nesposobnosti in sprijenosti sploh še imajo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
11
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.641
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.608
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.022
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.723
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.886
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.801
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.496
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.544
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.373
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.755