Nekoč, še lansko leto, je predsednik vlade za januar napovedal strategijo upravljanja državnega premoženja, ki da bo nato hitro tudi sprejeta. Danes je maj in strategija še vedno ni sprejeta.
Verjamem, da delajo, ampak rezultatov enostavno ni. Imenovanje nadzornikov SDH je enaka zgodba. Če smo pri strategiji vmes dobili osnutek koncepta, smo pri nadzornikih dobili osnutek nadzornega sveta, ki je bil zavrnjen. Tudi izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu je v podobnem stanju.
V postopku priprave Nacionalnega reformnega programa in Programa stabilnosti, ki ju je treba poslati v Bruselj do konca aprila, je vlada, predvsem minister Mramor, večkrat poudarila, da bo treba nekatere začasne varčevalne ukrepe spremeniti v stalne. Takšna izjava seveda takoj postavi vprašanje, za katere ukrepe gre. Ali gre za upokojence, zdravnike, uslužbence? In ravno zaradi tega sta bila omenjena dokumenta tako pričakovana. In rezultat? Nič konkretnega. Mramor je poudaril, da se bodo o konkretnih ukrepih pogovorili ob pripravi naslednjega proračuna. Veliko hrupa za nič. Oziroma novo prestavitev odločitve.
Zdravstvena reforma. Bojda so pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) naročili analizo. Odlično. Dobro plačaš svetovalce, da ti povedo to, kar želiš slišati. Ker če ti svetovalci povedo tisto, česar ne želiš slišati, jih tako ali tako ne poslušaš in se tolažiš s tem, da ne poznajo naših posebnosti. Sploh pa zunanji svetovalci ne bodo rešili problema kvadrature kroga, ki se na področju zdravstva skriva v vprašanju, kako brez dviga davkov in prispevkov ukiniti prostovoljno zavarovanje in hkrati ne znižati pobranih sredstev za zdravstvo. Da ne bo dviga davkov in prispevkov, vlada neprestano ponavlja, kar me zelo veseli. Da pa je prostovoljno zavarovanje bojda nepravično, pa tudi. Ampak problema kvadrature kroga še tako dobri svetovalci ne morejo rešiti. Lahko pa boljše ali slabše približke dobro zaračunajo.
Dobivamo pa kupe recikliranih in nekoč že zavrnjenih predlogov. Nepremičninski davek. Davčne blagajne. Zakon o poslancih. Odpoklic župana. Brezplodne parlamentarne preiskave. Ene same sveže ideje še nisem zasledil. Če ste jo vi, jo prosim vpišite v komentarje spodaj.
Vlada naj bi imela 100 dni miru, da lahko v miru pripravi načrt dela. Če primerjamo hitrost formiranja vlade pri nas z Grčijo, se bo teh 100 dni pri nas očitno razvleklo na cel mandat. Skratka, prvi mandat bo vlada pripravljala načrt dela, nato pa se bo počasi pričelo z realizacijo. Če se bo. Ali pa se bodo vmes razmere in koalicija toliko spremenile, da bo treba začeti znova. Z načrtom dela.
Je pa dejstvo, da imamo sedaj v Sloveniji gospodarsko rast in da se ta napoveduje tudi za prihodnja leta. Seveda si bo marsikdo prilaščal zasluge za to, ampak če dobro pogledamo, gospodarska rast prav gotovo ni posledica delovanja politike. Seveda je bilo treba izvesti sanacijo bank in pričeti z razdolževanjem gospodarstva, ampak rezultati tega dela še ne vplivajo na gospodarsko rast. Upajmo, da čez čas bodo, ampak danes je rast navkljub in ne zaradi delovanja politike.
In vse to skupaj nas nekako napeljuje na idejo, da je morda za Slovenijo dejansko blagodejno, če politika ne dela nič. Oziroma se ukvarja sama s seboj. Pod pogojem, da bodo vseeno toliko nesposobni, da dejansko ne bodo naredili nič. Predvsem ne dvigali davkov in prispevkov, se ne izpogajali s sindikati in ne uspeli blokirati v Državnem zboru potrjenega privatizacijskega spiska.