Komentar

Butalski predpisi v deželi slovenski

Ste vedeli, da je zaradi butalskega predpisa vsak viličar za notranjo uporabo v Sloveniji treba predelati? Da je za prelivanje eteričnega olja sivke iz ene stekleničke v drugo treba dobiti dovoljenje? Ali pa, da vam v Sloveniji zavrnejo prijavo, če je na rumenem papirju. Resda sicer neupravičeno. Pa vendar. Kaj vse slovenski poslovneži sporočajo na Poslovni SOS?

27.05.2015 23:45
Piše: Goran Novković

Pošljite tudi vi pritožbo na državo pa bomo videli, če bo rešila težavo. Podjetniki in poslovneži so že. Ministrstvo jih objavlja.

Dobra dva meseca po začetku akcije Poslovni SOS je čedalje bolj razkrito, s kakšnimi vse nebulozami se, ko gre za predpise in upravne postopke, spopadajo slovenska podjetja in podjetniki. Poglejmo nekaj primerov, ki so objavljeni na portalih Poslovni SOS in Stop birokracija.

 

 

1. V Sloveniji je treba predelovati celo nove viličarje

 

Med najbolj absurdnimi doslej se izkazuje informacija o zakonu, ki je bil sprejet že leta 1967 in je še danes v veljavi. Gre za hitrost viličarjev v zaprtih prostorih. Zakon namreč pravi, da v zaprtih prostorih hitrost ne sme presegati 5km/h, kar je bila za tiste čase pravilno sprejeta odločitev, 50 let kasneje pa je to velik absurd. Na trgu namreč sploh ni moč več kupiti (ali najeti) viličarja, ki ima maksimalno hitrost le 5km/h, zato smo v Sloveniji primorani plačevati za predelavo novih viličarjev, kar je absurd. To je pred dnevi sporočilo podjetje Johnson Controls in predlagalo zelo preprosto rešitev - povečanje omejitve hitrosti na 10km/h. 

 

Zanimivo bo videti, koliko časa bo pristojno ministrstvo potrebovalo za rešitev.

 

 

2. Priobalni pas, ki je čez noč podrl načrte

 

Podjetje Lotrič Meroslovje želi delati in razvijati svoje poslanstvo v prostorih in na lokaciji, kjer že sedaj deluje. Laboratoriji, vezani na dimenzionalne veličine, volumen in na maso, so jim namreč postali malo pretesni. Zaradi povečanja obsega dela bi se želeli tehnološko razširiti, kar pomeni, da bi morali zgraditi tudi nov objekt ali pa dozidati obstoječega za nove laboratorije. Zemljišče imajo. A se je zataknilo.

 

V letu 2002, ko so kupovali novo parcelo, s tem ne bi bilo problema, saj je bil priobalni pas - tako se namreč imenuje pas ob reki - določen na širino približno dveh metrov. Po letu 2002 pa se je spremenil zakon in čez noč je ta pas meril 15 metrov, vse to na njihovi parceli. To pomeni, da je parcela v tem delu zdaj praktično nezazidljiva. Kljub temu, da je na tem prostoru že pred desetletji stalo podjetje Alples, ki se je potem preselilo in pustilo proizvodnjo na temu delu, tako da se gospodarska dejavnost na tem zemljišču opravlja že zelo dolgo. Resda poleg teče reka Sora, ampak ni ogrožena poplavna varnost, kar izhaja tudi iz aktov - planov ogroženosti. 

 

Kljub temu pa za zdaj še ni rešitve, čeprav so zemljišče kupili v dobri veri, da ga bodo lahko uporabili. V poslovni coni. Ki pa jo je nekdo z dekretom čez noč očitno zradiral, s tem pa tudi podjetju razvrednotil parcelo.

 

 

3. Porušiti zid ali postaviti prometni znak? To naj bi bilo vprašanje.

 

Na državni cesti R1-225 imajo težave z varnostjo v prometu. Eno od tamkajšnjih podjetij je zaprosilo Ministrstvo za infrastrukturo za dovoljenje za postavitev prometnega ogledala na delu te ceste, ker preglednost pri izvozu iz parkirišča podjetja na glavno cesto ovira zaščitna ograja privatne hiše. 

 

A ministrstvo zahteva, da se poruši tamkajšnji zid. Ki pa ni last tega podjetja in je bil postavljen nekoč s strani takratnega Cestnega podjetja, ki je v zameno dobilo ca. 300 m2 površine pred hišo (po kateri zdaj teče cesta) in je s tem zidom in ograjo zavarovalo hišo, ker je imela po izgradnji ceste izhod praktično direktno na cesto. Kovinsko ograjo je lastnik odstranil, zidu pa ne bo podiral, ker ga tudi ni zgradil. Pomembno: ta zid je stena za stopnice in rob za pločnik, stopnice pa je prav tako postavilo takratno Cestno podjetje, ker sicer stanovalci ne bi mogli v hišo. 

 

Lastniki hiše in zaposleni v podjetju ne razumejo, kako se lahko nekdo tako spreneveda, da najprej išče soglasje za gradnjo ceste tik ob hiši in ga tudi dobi, v zameno postavi ograjo, da zaščiti privatno lastnino pred vplivi ceste in snegom, potem pa po 50 letih pristojni organ zahteva, da lastnik isto ograjo podre. Če se peljemo od podjetja do Celja, lahko naštejemo najmanj 10 ogledal, ki so postavljena pri izvozih iz privatnih hiš, ki so si zasadile okoli hiše živo mejo in je preglednost zato zmanjšana, trdijo v tem podjetju in se sprašujejo, zakaj bi ravno pri njih morali zdaj podirati zid, ki je zaščita za nepremičnino. Vsak dan pa se po nevarnem izvozu pelje na delo in z dela 20 ljudi. 

 

Odgovor se še čaka.

 

 

4. Draga dovoljenja za prelivanje iz stekleničke v stekleničko

 

Pri ureditvi ravnanja z nevarnimi kemikalijami sta vsaj dva nesmisla, poroča na portalu Stop birokraciji eno od podjetij. Prvi je v tem, da je treba za proizvodnjo in prodajo nevarnih kemikalij pridobiti dve ločeni dovoljenji Urada za kemikalije (UK) RS, saj dovoljenje za proizvodnjo ni tudi dovoljenje za prodajo. Poleg tega imata obe dovoljenji absurdno visoko upravno takso, saj staneta, za promet, nekaj več kot 200 evrov in, za proizvodnjo, nekaj več kot 400 evrov. Delo, ki ga ima UK, pa je zgolj vpis evidenčne številke in žig na vlogi. 

 

Konkretno - če želi podjetje proizvajati eterično olje sivke (ki po evropski uredbi sodi med nevarne kemikalije), mora za to plačati več kot 600 evrov, če ga hoče nato tudi prodajati. Ob cenah na trgu bi manjši pridelovalec sivke, ki obenem skrbi za razvoj zaraščenega slovenskega podeželja, vsaj polletni zaslužek dal državi. 

 

Drugi nesmisel pa je v tem, da če nekdo prelije nevarno kemikalijo iz 10ml v dve 5ml steklenički, se to šteje za proizvajanje nevarne kemikalije, četudi ta kemikalija ne spremeni svojih lastnosti v nikakršnem pogledu. Primer eteričnega olja sivke: če želi podjetje preliti 10ml v dve 5ml steklenički, se to šteje za proizvodnjo nevarnih kemikalij. Absurd, saj drugod po EU to prosto počnejo in imajo seveda lahko višje marže pri nadaljnji prodaji, trdijo v podjetju. 

 

 

5. Hribovski kmet obupal zaradi neznosne birokracije

 

Manjša kmetija, ki ne more polno zaposliti niti enega človeka, v hribovskem okolju, brez možnosti širitve, želi sušiti sadje. Za to mora po veljavni zakondoji registrirati dopolnilno dejavnost, urediti prostore in voditi knjigovodstvo ter plačevati prispevek, ker je oseba že tako polno zaposlena drugje. Ker je potencialni obseg prometa majhen (okoli 500-1500 € bruto na leto), se je po premisleku odločila, da tega seveda nima smisla početi, ker bo imela s tem veliko težav. Obvezno knjigovodstvo je za takšno dejavnost preveč zapleteno. 

 

Zato se imetnik male kmetije sprašuje, zakaj tega enostavno ne priključijo pavšalu preostale kmetije? Tako pa je obupal, čeprav bi bil njegov letni promet za razred višji. "Kaj torej želi država doseči z zakonodajo in česa ne? 1. Red. 2. Pobrane davščine. 3. Obdelanost krajine. 4. Dodano vrednost. V mojem primeru bo sicer imela red, ker stvari ne bom počel, a davščin ne bo, tudi dodane vrednosti ne." 

 

Poskus inovativnosti država 'obteži' z birokracijo in davščinami. Dejavnost ostane v ilegali. Samooskrba in dodana vrednost pa padata in padata. 

 

 

6. Država ne ve, kaj je že zbrala ista država

 

Po novem je uvedeno obvezno mesečno poročanje o državnih pomočeh, ki jih prejmejo delodajalci zaradi zaposlenih invalidov. Poročati morajo tudi samozaposleni (s. p.) invalidi, ki ne zaposlujejo drugih oseb. Ker zanje velja načelo "de minimis", jim ni treba poročati o porabi sredstev, temveč morajo izpolniti samo polja o prejetih sredstvih. 

 

A vse te podatke država že ima v svojih bazah (FURS, SVZI). Zakaj morajo torej samozaposleni invalidi, ki ne zaposlujejo drugih oseb, mesečno izpolnjevati spletni obrazec za poročanje, če država vse potrebne podatke že ima? Le prebrati bi jih bilo treba iz ustreznih računalniških baz, trdi pritožnik in dodaja, da je takšna rešitev nesmiseln birokratski ukrep, ki ga v dobi informatizacije ne potrebujemo. Vse ažurne podatke, ki jih mora samozaposleni invalid, ki ne zaposluje drugih oseb, vpisati v obrazec na spletnem mestu SVZI, država že ima v svojih bazah. 

 

 

7. Zavrnili prijavo, ker je bila na rumenem papirju!

 

"Zgodilo se nam je, da smo stiskali prijavo novega zaposlenega za ZZZS na rumen papir. Drugega v tistem trenutku ni bilo na voljo. ZZZS nam je prijavo zavrnil z obrazložitvijo, da ne sme biti na rumenem papirju." 

 

Da, tudi to je očitno mogoče v Sloveniji. A da se vam ne bi zgodilo isto kot pritožniku, je dobro vedeti naslednje. Barva papirja je po predpisih nepomembna. Pomembna je vsebina oziroma dejstvo, da natisnjen obrazec vsebuje vse nujne elemente in da je tiskanje tehnično popolno. Lahko ga pošljete tudi v barvi, ki ni bela.

 

Pošljite tudi vi pritožbo na državo pa bomo videli, če bo rešila težavo.

 

Podjetniki in poslovneži so torej začeli sporočati svoje težave. Ministrstvo za javno upravo jih transparentno objavlja. Zdaj pa čakamo, kakšni bodo odgovori pristojnih. Nekaj so jih že objavili, večine še ne.

 

A Ministrstvo za javno upravo je za transparentnost treba že pohvaliti. Zato je smiselno izkoristiti priložnost in poslati informacijo na Poslovni SOS. S tem tudi pred javnostjo razkriti težavo in preizkusiti državo. Če se je namreč Ministrstvo za javno upravo že izkazalo, se bodo drugi državni organi s svojimi odgovori šele morali izkazati. Z razumljivimi odgovori, ne s pravniško latovščino, ki jo tako pogosto srečamo pri uradnih odgovorih pristojnih.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,197
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,815
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,674
04/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,651
05/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,349
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,121
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,188
08/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 848
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,575
10/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 414