Komentar

Butalski predpisi v deželi slovenski

Ste vedeli, da je zaradi butalskega predpisa vsak viličar za notranjo uporabo v Sloveniji treba predelati? Da je za prelivanje eteričnega olja sivke iz ene stekleničke v drugo treba dobiti dovoljenje? Ali pa, da vam v Sloveniji zavrnejo prijavo, če je na rumenem papirju. Resda sicer neupravičeno. Pa vendar. Kaj vse slovenski poslovneži sporočajo na Poslovni SOS?

27.05.2015 23:45
Piše: Goran Novković

Pošljite tudi vi pritožbo na državo pa bomo videli, če bo rešila težavo. Podjetniki in poslovneži so že. Ministrstvo jih objavlja.

Dobra dva meseca po začetku akcije Poslovni SOS je čedalje bolj razkrito, s kakšnimi vse nebulozami se, ko gre za predpise in upravne postopke, spopadajo slovenska podjetja in podjetniki. Poglejmo nekaj primerov, ki so objavljeni na portalih Poslovni SOS in Stop birokracija.

 

 

1. V Sloveniji je treba predelovati celo nove viličarje

 

Med najbolj absurdnimi doslej se izkazuje informacija o zakonu, ki je bil sprejet že leta 1967 in je še danes v veljavi. Gre za hitrost viličarjev v zaprtih prostorih. Zakon namreč pravi, da v zaprtih prostorih hitrost ne sme presegati 5km/h, kar je bila za tiste čase pravilno sprejeta odločitev, 50 let kasneje pa je to velik absurd. Na trgu namreč sploh ni moč več kupiti (ali najeti) viličarja, ki ima maksimalno hitrost le 5km/h, zato smo v Sloveniji primorani plačevati za predelavo novih viličarjev, kar je absurd. To je pred dnevi sporočilo podjetje Johnson Controls in predlagalo zelo preprosto rešitev - povečanje omejitve hitrosti na 10km/h. 

 

Zanimivo bo videti, koliko časa bo pristojno ministrstvo potrebovalo za rešitev.

 

 

2. Priobalni pas, ki je čez noč podrl načrte

 

Podjetje Lotrič Meroslovje želi delati in razvijati svoje poslanstvo v prostorih in na lokaciji, kjer že sedaj deluje. Laboratoriji, vezani na dimenzionalne veličine, volumen in na maso, so jim namreč postali malo pretesni. Zaradi povečanja obsega dela bi se želeli tehnološko razširiti, kar pomeni, da bi morali zgraditi tudi nov objekt ali pa dozidati obstoječega za nove laboratorije. Zemljišče imajo. A se je zataknilo.

 

V letu 2002, ko so kupovali novo parcelo, s tem ne bi bilo problema, saj je bil priobalni pas - tako se namreč imenuje pas ob reki - določen na širino približno dveh metrov. Po letu 2002 pa se je spremenil zakon in čez noč je ta pas meril 15 metrov, vse to na njihovi parceli. To pomeni, da je parcela v tem delu zdaj praktično nezazidljiva. Kljub temu, da je na tem prostoru že pred desetletji stalo podjetje Alples, ki se je potem preselilo in pustilo proizvodnjo na temu delu, tako da se gospodarska dejavnost na tem zemljišču opravlja že zelo dolgo. Resda poleg teče reka Sora, ampak ni ogrožena poplavna varnost, kar izhaja tudi iz aktov - planov ogroženosti. 

 

Kljub temu pa za zdaj še ni rešitve, čeprav so zemljišče kupili v dobri veri, da ga bodo lahko uporabili. V poslovni coni. Ki pa jo je nekdo z dekretom čez noč očitno zradiral, s tem pa tudi podjetju razvrednotil parcelo.

 

 

3. Porušiti zid ali postaviti prometni znak? To naj bi bilo vprašanje.

 

Na državni cesti R1-225 imajo težave z varnostjo v prometu. Eno od tamkajšnjih podjetij je zaprosilo Ministrstvo za infrastrukturo za dovoljenje za postavitev prometnega ogledala na delu te ceste, ker preglednost pri izvozu iz parkirišča podjetja na glavno cesto ovira zaščitna ograja privatne hiše. 

 

A ministrstvo zahteva, da se poruši tamkajšnji zid. Ki pa ni last tega podjetja in je bil postavljen nekoč s strani takratnega Cestnega podjetja, ki je v zameno dobilo ca. 300 m2 površine pred hišo (po kateri zdaj teče cesta) in je s tem zidom in ograjo zavarovalo hišo, ker je imela po izgradnji ceste izhod praktično direktno na cesto. Kovinsko ograjo je lastnik odstranil, zidu pa ne bo podiral, ker ga tudi ni zgradil. Pomembno: ta zid je stena za stopnice in rob za pločnik, stopnice pa je prav tako postavilo takratno Cestno podjetje, ker sicer stanovalci ne bi mogli v hišo. 

 

Lastniki hiše in zaposleni v podjetju ne razumejo, kako se lahko nekdo tako spreneveda, da najprej išče soglasje za gradnjo ceste tik ob hiši in ga tudi dobi, v zameno postavi ograjo, da zaščiti privatno lastnino pred vplivi ceste in snegom, potem pa po 50 letih pristojni organ zahteva, da lastnik isto ograjo podre. Če se peljemo od podjetja do Celja, lahko naštejemo najmanj 10 ogledal, ki so postavljena pri izvozih iz privatnih hiš, ki so si zasadile okoli hiše živo mejo in je preglednost zato zmanjšana, trdijo v tem podjetju in se sprašujejo, zakaj bi ravno pri njih morali zdaj podirati zid, ki je zaščita za nepremičnino. Vsak dan pa se po nevarnem izvozu pelje na delo in z dela 20 ljudi. 

 

Odgovor se še čaka.

 

 

4. Draga dovoljenja za prelivanje iz stekleničke v stekleničko

 

Pri ureditvi ravnanja z nevarnimi kemikalijami sta vsaj dva nesmisla, poroča na portalu Stop birokraciji eno od podjetij. Prvi je v tem, da je treba za proizvodnjo in prodajo nevarnih kemikalij pridobiti dve ločeni dovoljenji Urada za kemikalije (UK) RS, saj dovoljenje za proizvodnjo ni tudi dovoljenje za prodajo. Poleg tega imata obe dovoljenji absurdno visoko upravno takso, saj staneta, za promet, nekaj več kot 200 evrov in, za proizvodnjo, nekaj več kot 400 evrov. Delo, ki ga ima UK, pa je zgolj vpis evidenčne številke in žig na vlogi. 

 

Konkretno - če želi podjetje proizvajati eterično olje sivke (ki po evropski uredbi sodi med nevarne kemikalije), mora za to plačati več kot 600 evrov, če ga hoče nato tudi prodajati. Ob cenah na trgu bi manjši pridelovalec sivke, ki obenem skrbi za razvoj zaraščenega slovenskega podeželja, vsaj polletni zaslužek dal državi. 

 

Drugi nesmisel pa je v tem, da če nekdo prelije nevarno kemikalijo iz 10ml v dve 5ml steklenički, se to šteje za proizvajanje nevarne kemikalije, četudi ta kemikalija ne spremeni svojih lastnosti v nikakršnem pogledu. Primer eteričnega olja sivke: če želi podjetje preliti 10ml v dve 5ml steklenički, se to šteje za proizvodnjo nevarnih kemikalij. Absurd, saj drugod po EU to prosto počnejo in imajo seveda lahko višje marže pri nadaljnji prodaji, trdijo v podjetju. 

 

 

5. Hribovski kmet obupal zaradi neznosne birokracije

 

Manjša kmetija, ki ne more polno zaposliti niti enega človeka, v hribovskem okolju, brez možnosti širitve, želi sušiti sadje. Za to mora po veljavni zakondoji registrirati dopolnilno dejavnost, urediti prostore in voditi knjigovodstvo ter plačevati prispevek, ker je oseba že tako polno zaposlena drugje. Ker je potencialni obseg prometa majhen (okoli 500-1500 € bruto na leto), se je po premisleku odločila, da tega seveda nima smisla početi, ker bo imela s tem veliko težav. Obvezno knjigovodstvo je za takšno dejavnost preveč zapleteno. 

 

Zato se imetnik male kmetije sprašuje, zakaj tega enostavno ne priključijo pavšalu preostale kmetije? Tako pa je obupal, čeprav bi bil njegov letni promet za razred višji. "Kaj torej želi država doseči z zakonodajo in česa ne? 1. Red. 2. Pobrane davščine. 3. Obdelanost krajine. 4. Dodano vrednost. V mojem primeru bo sicer imela red, ker stvari ne bom počel, a davščin ne bo, tudi dodane vrednosti ne." 

 

Poskus inovativnosti država 'obteži' z birokracijo in davščinami. Dejavnost ostane v ilegali. Samooskrba in dodana vrednost pa padata in padata. 

 

 

6. Država ne ve, kaj je že zbrala ista država

 

Po novem je uvedeno obvezno mesečno poročanje o državnih pomočeh, ki jih prejmejo delodajalci zaradi zaposlenih invalidov. Poročati morajo tudi samozaposleni (s. p.) invalidi, ki ne zaposlujejo drugih oseb. Ker zanje velja načelo "de minimis", jim ni treba poročati o porabi sredstev, temveč morajo izpolniti samo polja o prejetih sredstvih. 

 

A vse te podatke država že ima v svojih bazah (FURS, SVZI). Zakaj morajo torej samozaposleni invalidi, ki ne zaposlujejo drugih oseb, mesečno izpolnjevati spletni obrazec za poročanje, če država vse potrebne podatke že ima? Le prebrati bi jih bilo treba iz ustreznih računalniških baz, trdi pritožnik in dodaja, da je takšna rešitev nesmiseln birokratski ukrep, ki ga v dobi informatizacije ne potrebujemo. Vse ažurne podatke, ki jih mora samozaposleni invalid, ki ne zaposluje drugih oseb, vpisati v obrazec na spletnem mestu SVZI, država že ima v svojih bazah. 

 

 

7. Zavrnili prijavo, ker je bila na rumenem papirju!

 

"Zgodilo se nam je, da smo stiskali prijavo novega zaposlenega za ZZZS na rumen papir. Drugega v tistem trenutku ni bilo na voljo. ZZZS nam je prijavo zavrnil z obrazložitvijo, da ne sme biti na rumenem papirju." 

 

Da, tudi to je očitno mogoče v Sloveniji. A da se vam ne bi zgodilo isto kot pritožniku, je dobro vedeti naslednje. Barva papirja je po predpisih nepomembna. Pomembna je vsebina oziroma dejstvo, da natisnjen obrazec vsebuje vse nujne elemente in da je tiskanje tehnično popolno. Lahko ga pošljete tudi v barvi, ki ni bela.

 

Pošljite tudi vi pritožbo na državo pa bomo videli, če bo rešila težavo.

 

Podjetniki in poslovneži so torej začeli sporočati svoje težave. Ministrstvo za javno upravo jih transparentno objavlja. Zdaj pa čakamo, kakšni bodo odgovori pristojnih. Nekaj so jih že objavili, večine še ne.

 

A Ministrstvo za javno upravo je za transparentnost treba že pohvaliti. Zato je smiselno izkoristiti priložnost in poslati informacijo na Poslovni SOS. S tem tudi pred javnostjo razkriti težavo in preizkusiti državo. Če se je namreč Ministrstvo za javno upravo že izkazalo, se bodo drugi državni organi s svojimi odgovori šele morali izkazati. Z razumljivimi odgovori, ne s pravniško latovščino, ki jo tako pogosto srečamo pri uradnih odgovorih pristojnih.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Leto dni po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
0
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 2,799
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,034
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,023
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,232
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,730
06/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,640
07/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,120
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 977
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,188
10/
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
Uredništvo
Ogledov: 2,859