Komentar

Butalski predpisi v deželi slovenski

Ste vedeli, da je zaradi butalskega predpisa vsak viličar za notranjo uporabo v Sloveniji treba predelati? Da je za prelivanje eteričnega olja sivke iz ene stekleničke v drugo treba dobiti dovoljenje? Ali pa, da vam v Sloveniji zavrnejo prijavo, če je na rumenem papirju. Resda sicer neupravičeno. Pa vendar. Kaj vse slovenski poslovneži sporočajo na Poslovni SOS?

27.05.2015 23:45
Piše: Goran Novković

Pošljite tudi vi pritožbo na državo pa bomo videli, če bo rešila težavo. Podjetniki in poslovneži so že. Ministrstvo jih objavlja.

Dobra dva meseca po začetku akcije Poslovni SOS je čedalje bolj razkrito, s kakšnimi vse nebulozami se, ko gre za predpise in upravne postopke, spopadajo slovenska podjetja in podjetniki. Poglejmo nekaj primerov, ki so objavljeni na portalih Poslovni SOS in Stop birokracija.

 

 

1. V Sloveniji je treba predelovati celo nove viličarje

 

Med najbolj absurdnimi doslej se izkazuje informacija o zakonu, ki je bil sprejet že leta 1967 in je še danes v veljavi. Gre za hitrost viličarjev v zaprtih prostorih. Zakon namreč pravi, da v zaprtih prostorih hitrost ne sme presegati 5km/h, kar je bila za tiste čase pravilno sprejeta odločitev, 50 let kasneje pa je to velik absurd. Na trgu namreč sploh ni moč več kupiti (ali najeti) viličarja, ki ima maksimalno hitrost le 5km/h, zato smo v Sloveniji primorani plačevati za predelavo novih viličarjev, kar je absurd. To je pred dnevi sporočilo podjetje Johnson Controls in predlagalo zelo preprosto rešitev - povečanje omejitve hitrosti na 10km/h. 

 

Zanimivo bo videti, koliko časa bo pristojno ministrstvo potrebovalo za rešitev.

 

 

2. Priobalni pas, ki je čez noč podrl načrte

 

Podjetje Lotrič Meroslovje želi delati in razvijati svoje poslanstvo v prostorih in na lokaciji, kjer že sedaj deluje. Laboratoriji, vezani na dimenzionalne veličine, volumen in na maso, so jim namreč postali malo pretesni. Zaradi povečanja obsega dela bi se želeli tehnološko razširiti, kar pomeni, da bi morali zgraditi tudi nov objekt ali pa dozidati obstoječega za nove laboratorije. Zemljišče imajo. A se je zataknilo.

 

V letu 2002, ko so kupovali novo parcelo, s tem ne bi bilo problema, saj je bil priobalni pas - tako se namreč imenuje pas ob reki - določen na širino približno dveh metrov. Po letu 2002 pa se je spremenil zakon in čez noč je ta pas meril 15 metrov, vse to na njihovi parceli. To pomeni, da je parcela v tem delu zdaj praktično nezazidljiva. Kljub temu, da je na tem prostoru že pred desetletji stalo podjetje Alples, ki se je potem preselilo in pustilo proizvodnjo na temu delu, tako da se gospodarska dejavnost na tem zemljišču opravlja že zelo dolgo. Resda poleg teče reka Sora, ampak ni ogrožena poplavna varnost, kar izhaja tudi iz aktov - planov ogroženosti. 

 

Kljub temu pa za zdaj še ni rešitve, čeprav so zemljišče kupili v dobri veri, da ga bodo lahko uporabili. V poslovni coni. Ki pa jo je nekdo z dekretom čez noč očitno zradiral, s tem pa tudi podjetju razvrednotil parcelo.

 

 

3. Porušiti zid ali postaviti prometni znak? To naj bi bilo vprašanje.

 

Na državni cesti R1-225 imajo težave z varnostjo v prometu. Eno od tamkajšnjih podjetij je zaprosilo Ministrstvo za infrastrukturo za dovoljenje za postavitev prometnega ogledala na delu te ceste, ker preglednost pri izvozu iz parkirišča podjetja na glavno cesto ovira zaščitna ograja privatne hiše. 

 

A ministrstvo zahteva, da se poruši tamkajšnji zid. Ki pa ni last tega podjetja in je bil postavljen nekoč s strani takratnega Cestnega podjetja, ki je v zameno dobilo ca. 300 m2 površine pred hišo (po kateri zdaj teče cesta) in je s tem zidom in ograjo zavarovalo hišo, ker je imela po izgradnji ceste izhod praktično direktno na cesto. Kovinsko ograjo je lastnik odstranil, zidu pa ne bo podiral, ker ga tudi ni zgradil. Pomembno: ta zid je stena za stopnice in rob za pločnik, stopnice pa je prav tako postavilo takratno Cestno podjetje, ker sicer stanovalci ne bi mogli v hišo. 

 

Lastniki hiše in zaposleni v podjetju ne razumejo, kako se lahko nekdo tako spreneveda, da najprej išče soglasje za gradnjo ceste tik ob hiši in ga tudi dobi, v zameno postavi ograjo, da zaščiti privatno lastnino pred vplivi ceste in snegom, potem pa po 50 letih pristojni organ zahteva, da lastnik isto ograjo podre. Če se peljemo od podjetja do Celja, lahko naštejemo najmanj 10 ogledal, ki so postavljena pri izvozih iz privatnih hiš, ki so si zasadile okoli hiše živo mejo in je preglednost zato zmanjšana, trdijo v tem podjetju in se sprašujejo, zakaj bi ravno pri njih morali zdaj podirati zid, ki je zaščita za nepremičnino. Vsak dan pa se po nevarnem izvozu pelje na delo in z dela 20 ljudi. 

 

Odgovor se še čaka.

 

 

4. Draga dovoljenja za prelivanje iz stekleničke v stekleničko

 

Pri ureditvi ravnanja z nevarnimi kemikalijami sta vsaj dva nesmisla, poroča na portalu Stop birokraciji eno od podjetij. Prvi je v tem, da je treba za proizvodnjo in prodajo nevarnih kemikalij pridobiti dve ločeni dovoljenji Urada za kemikalije (UK) RS, saj dovoljenje za proizvodnjo ni tudi dovoljenje za prodajo. Poleg tega imata obe dovoljenji absurdno visoko upravno takso, saj staneta, za promet, nekaj več kot 200 evrov in, za proizvodnjo, nekaj več kot 400 evrov. Delo, ki ga ima UK, pa je zgolj vpis evidenčne številke in žig na vlogi. 

 

Konkretno - če želi podjetje proizvajati eterično olje sivke (ki po evropski uredbi sodi med nevarne kemikalije), mora za to plačati več kot 600 evrov, če ga hoče nato tudi prodajati. Ob cenah na trgu bi manjši pridelovalec sivke, ki obenem skrbi za razvoj zaraščenega slovenskega podeželja, vsaj polletni zaslužek dal državi. 

 

Drugi nesmisel pa je v tem, da če nekdo prelije nevarno kemikalijo iz 10ml v dve 5ml steklenički, se to šteje za proizvajanje nevarne kemikalije, četudi ta kemikalija ne spremeni svojih lastnosti v nikakršnem pogledu. Primer eteričnega olja sivke: če želi podjetje preliti 10ml v dve 5ml steklenički, se to šteje za proizvodnjo nevarnih kemikalij. Absurd, saj drugod po EU to prosto počnejo in imajo seveda lahko višje marže pri nadaljnji prodaji, trdijo v podjetju. 

 

 

5. Hribovski kmet obupal zaradi neznosne birokracije

 

Manjša kmetija, ki ne more polno zaposliti niti enega človeka, v hribovskem okolju, brez možnosti širitve, želi sušiti sadje. Za to mora po veljavni zakondoji registrirati dopolnilno dejavnost, urediti prostore in voditi knjigovodstvo ter plačevati prispevek, ker je oseba že tako polno zaposlena drugje. Ker je potencialni obseg prometa majhen (okoli 500-1500 € bruto na leto), se je po premisleku odločila, da tega seveda nima smisla početi, ker bo imela s tem veliko težav. Obvezno knjigovodstvo je za takšno dejavnost preveč zapleteno. 

 

Zato se imetnik male kmetije sprašuje, zakaj tega enostavno ne priključijo pavšalu preostale kmetije? Tako pa je obupal, čeprav bi bil njegov letni promet za razred višji. "Kaj torej želi država doseči z zakonodajo in česa ne? 1. Red. 2. Pobrane davščine. 3. Obdelanost krajine. 4. Dodano vrednost. V mojem primeru bo sicer imela red, ker stvari ne bom počel, a davščin ne bo, tudi dodane vrednosti ne." 

 

Poskus inovativnosti država 'obteži' z birokracijo in davščinami. Dejavnost ostane v ilegali. Samooskrba in dodana vrednost pa padata in padata. 

 

 

6. Država ne ve, kaj je že zbrala ista država

 

Po novem je uvedeno obvezno mesečno poročanje o državnih pomočeh, ki jih prejmejo delodajalci zaradi zaposlenih invalidov. Poročati morajo tudi samozaposleni (s. p.) invalidi, ki ne zaposlujejo drugih oseb. Ker zanje velja načelo "de minimis", jim ni treba poročati o porabi sredstev, temveč morajo izpolniti samo polja o prejetih sredstvih. 

 

A vse te podatke država že ima v svojih bazah (FURS, SVZI). Zakaj morajo torej samozaposleni invalidi, ki ne zaposlujejo drugih oseb, mesečno izpolnjevati spletni obrazec za poročanje, če država vse potrebne podatke že ima? Le prebrati bi jih bilo treba iz ustreznih računalniških baz, trdi pritožnik in dodaja, da je takšna rešitev nesmiseln birokratski ukrep, ki ga v dobi informatizacije ne potrebujemo. Vse ažurne podatke, ki jih mora samozaposleni invalid, ki ne zaposluje drugih oseb, vpisati v obrazec na spletnem mestu SVZI, država že ima v svojih bazah. 

 

 

7. Zavrnili prijavo, ker je bila na rumenem papirju!

 

"Zgodilo se nam je, da smo stiskali prijavo novega zaposlenega za ZZZS na rumen papir. Drugega v tistem trenutku ni bilo na voljo. ZZZS nam je prijavo zavrnil z obrazložitvijo, da ne sme biti na rumenem papirju." 

 

Da, tudi to je očitno mogoče v Sloveniji. A da se vam ne bi zgodilo isto kot pritožniku, je dobro vedeti naslednje. Barva papirja je po predpisih nepomembna. Pomembna je vsebina oziroma dejstvo, da natisnjen obrazec vsebuje vse nujne elemente in da je tiskanje tehnično popolno. Lahko ga pošljete tudi v barvi, ki ni bela.

 

Pošljite tudi vi pritožbo na državo pa bomo videli, če bo rešila težavo.

 

Podjetniki in poslovneži so torej začeli sporočati svoje težave. Ministrstvo za javno upravo jih transparentno objavlja. Zdaj pa čakamo, kakšni bodo odgovori pristojnih. Nekaj so jih že objavili, večine še ne.

 

A Ministrstvo za javno upravo je za transparentnost treba že pohvaliti. Zato je smiselno izkoristiti priložnost in poslati informacijo na Poslovni SOS. S tem tudi pred javnostjo razkriti težavo in preizkusiti državo. Če se je namreč Ministrstvo za javno upravo že izkazalo, se bodo drugi državni organi s svojimi odgovori šele morali izkazati. Z razumljivimi odgovori, ne s pravniško latovščino, ki jo tako pogosto srečamo pri uradnih odgovorih pristojnih.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.516
02/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.533
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.368
04/
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.928
05/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.612
06/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1.524
07/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.620
08/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.364
09/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.578
10/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.407