Komentar

Butalski predpisi v deželi slovenski

Ste vedeli, da je zaradi butalskega predpisa vsak viličar za notranjo uporabo v Sloveniji treba predelati? Da je za prelivanje eteričnega olja sivke iz ene stekleničke v drugo treba dobiti dovoljenje? Ali pa, da vam v Sloveniji zavrnejo prijavo, če je na rumenem papirju. Resda sicer neupravičeno. Pa vendar. Kaj vse slovenski poslovneži sporočajo na Poslovni SOS?

27.05.2015 23:45
Piše: Goran Novković

Pošljite tudi vi pritožbo na državo pa bomo videli, če bo rešila težavo. Podjetniki in poslovneži so že. Ministrstvo jih objavlja.

Dobra dva meseca po začetku akcije Poslovni SOS je čedalje bolj razkrito, s kakšnimi vse nebulozami se, ko gre za predpise in upravne postopke, spopadajo slovenska podjetja in podjetniki. Poglejmo nekaj primerov, ki so objavljeni na portalih Poslovni SOS in Stop birokracija.

 

 

1. V Sloveniji je treba predelovati celo nove viličarje

 

Med najbolj absurdnimi doslej se izkazuje informacija o zakonu, ki je bil sprejet že leta 1967 in je še danes v veljavi. Gre za hitrost viličarjev v zaprtih prostorih. Zakon namreč pravi, da v zaprtih prostorih hitrost ne sme presegati 5km/h, kar je bila za tiste čase pravilno sprejeta odločitev, 50 let kasneje pa je to velik absurd. Na trgu namreč sploh ni moč več kupiti (ali najeti) viličarja, ki ima maksimalno hitrost le 5km/h, zato smo v Sloveniji primorani plačevati za predelavo novih viličarjev, kar je absurd. To je pred dnevi sporočilo podjetje Johnson Controls in predlagalo zelo preprosto rešitev - povečanje omejitve hitrosti na 10km/h. 

 

Zanimivo bo videti, koliko časa bo pristojno ministrstvo potrebovalo za rešitev.

 

 

2. Priobalni pas, ki je čez noč podrl načrte

 

Podjetje Lotrič Meroslovje želi delati in razvijati svoje poslanstvo v prostorih in na lokaciji, kjer že sedaj deluje. Laboratoriji, vezani na dimenzionalne veličine, volumen in na maso, so jim namreč postali malo pretesni. Zaradi povečanja obsega dela bi se želeli tehnološko razširiti, kar pomeni, da bi morali zgraditi tudi nov objekt ali pa dozidati obstoječega za nove laboratorije. Zemljišče imajo. A se je zataknilo.

 

V letu 2002, ko so kupovali novo parcelo, s tem ne bi bilo problema, saj je bil priobalni pas - tako se namreč imenuje pas ob reki - določen na širino približno dveh metrov. Po letu 2002 pa se je spremenil zakon in čez noč je ta pas meril 15 metrov, vse to na njihovi parceli. To pomeni, da je parcela v tem delu zdaj praktično nezazidljiva. Kljub temu, da je na tem prostoru že pred desetletji stalo podjetje Alples, ki se je potem preselilo in pustilo proizvodnjo na temu delu, tako da se gospodarska dejavnost na tem zemljišču opravlja že zelo dolgo. Resda poleg teče reka Sora, ampak ni ogrožena poplavna varnost, kar izhaja tudi iz aktov - planov ogroženosti. 

 

Kljub temu pa za zdaj še ni rešitve, čeprav so zemljišče kupili v dobri veri, da ga bodo lahko uporabili. V poslovni coni. Ki pa jo je nekdo z dekretom čez noč očitno zradiral, s tem pa tudi podjetju razvrednotil parcelo.

 

 

3. Porušiti zid ali postaviti prometni znak? To naj bi bilo vprašanje.

 

Na državni cesti R1-225 imajo težave z varnostjo v prometu. Eno od tamkajšnjih podjetij je zaprosilo Ministrstvo za infrastrukturo za dovoljenje za postavitev prometnega ogledala na delu te ceste, ker preglednost pri izvozu iz parkirišča podjetja na glavno cesto ovira zaščitna ograja privatne hiše. 

 

A ministrstvo zahteva, da se poruši tamkajšnji zid. Ki pa ni last tega podjetja in je bil postavljen nekoč s strani takratnega Cestnega podjetja, ki je v zameno dobilo ca. 300 m2 površine pred hišo (po kateri zdaj teče cesta) in je s tem zidom in ograjo zavarovalo hišo, ker je imela po izgradnji ceste izhod praktično direktno na cesto. Kovinsko ograjo je lastnik odstranil, zidu pa ne bo podiral, ker ga tudi ni zgradil. Pomembno: ta zid je stena za stopnice in rob za pločnik, stopnice pa je prav tako postavilo takratno Cestno podjetje, ker sicer stanovalci ne bi mogli v hišo. 

 

Lastniki hiše in zaposleni v podjetju ne razumejo, kako se lahko nekdo tako spreneveda, da najprej išče soglasje za gradnjo ceste tik ob hiši in ga tudi dobi, v zameno postavi ograjo, da zaščiti privatno lastnino pred vplivi ceste in snegom, potem pa po 50 letih pristojni organ zahteva, da lastnik isto ograjo podre. Če se peljemo od podjetja do Celja, lahko naštejemo najmanj 10 ogledal, ki so postavljena pri izvozih iz privatnih hiš, ki so si zasadile okoli hiše živo mejo in je preglednost zato zmanjšana, trdijo v tem podjetju in se sprašujejo, zakaj bi ravno pri njih morali zdaj podirati zid, ki je zaščita za nepremičnino. Vsak dan pa se po nevarnem izvozu pelje na delo in z dela 20 ljudi. 

 

Odgovor se še čaka.

 

 

4. Draga dovoljenja za prelivanje iz stekleničke v stekleničko

 

Pri ureditvi ravnanja z nevarnimi kemikalijami sta vsaj dva nesmisla, poroča na portalu Stop birokraciji eno od podjetij. Prvi je v tem, da je treba za proizvodnjo in prodajo nevarnih kemikalij pridobiti dve ločeni dovoljenji Urada za kemikalije (UK) RS, saj dovoljenje za proizvodnjo ni tudi dovoljenje za prodajo. Poleg tega imata obe dovoljenji absurdno visoko upravno takso, saj staneta, za promet, nekaj več kot 200 evrov in, za proizvodnjo, nekaj več kot 400 evrov. Delo, ki ga ima UK, pa je zgolj vpis evidenčne številke in žig na vlogi. 

 

Konkretno - če želi podjetje proizvajati eterično olje sivke (ki po evropski uredbi sodi med nevarne kemikalije), mora za to plačati več kot 600 evrov, če ga hoče nato tudi prodajati. Ob cenah na trgu bi manjši pridelovalec sivke, ki obenem skrbi za razvoj zaraščenega slovenskega podeželja, vsaj polletni zaslužek dal državi. 

 

Drugi nesmisel pa je v tem, da če nekdo prelije nevarno kemikalijo iz 10ml v dve 5ml steklenički, se to šteje za proizvajanje nevarne kemikalije, četudi ta kemikalija ne spremeni svojih lastnosti v nikakršnem pogledu. Primer eteričnega olja sivke: če želi podjetje preliti 10ml v dve 5ml steklenički, se to šteje za proizvodnjo nevarnih kemikalij. Absurd, saj drugod po EU to prosto počnejo in imajo seveda lahko višje marže pri nadaljnji prodaji, trdijo v podjetju. 

 

 

5. Hribovski kmet obupal zaradi neznosne birokracije

 

Manjša kmetija, ki ne more polno zaposliti niti enega človeka, v hribovskem okolju, brez možnosti širitve, želi sušiti sadje. Za to mora po veljavni zakondoji registrirati dopolnilno dejavnost, urediti prostore in voditi knjigovodstvo ter plačevati prispevek, ker je oseba že tako polno zaposlena drugje. Ker je potencialni obseg prometa majhen (okoli 500-1500 € bruto na leto), se je po premisleku odločila, da tega seveda nima smisla početi, ker bo imela s tem veliko težav. Obvezno knjigovodstvo je za takšno dejavnost preveč zapleteno. 

 

Zato se imetnik male kmetije sprašuje, zakaj tega enostavno ne priključijo pavšalu preostale kmetije? Tako pa je obupal, čeprav bi bil njegov letni promet za razred višji. "Kaj torej želi država doseči z zakonodajo in česa ne? 1. Red. 2. Pobrane davščine. 3. Obdelanost krajine. 4. Dodano vrednost. V mojem primeru bo sicer imela red, ker stvari ne bom počel, a davščin ne bo, tudi dodane vrednosti ne." 

 

Poskus inovativnosti država 'obteži' z birokracijo in davščinami. Dejavnost ostane v ilegali. Samooskrba in dodana vrednost pa padata in padata. 

 

 

6. Država ne ve, kaj je že zbrala ista država

 

Po novem je uvedeno obvezno mesečno poročanje o državnih pomočeh, ki jih prejmejo delodajalci zaradi zaposlenih invalidov. Poročati morajo tudi samozaposleni (s. p.) invalidi, ki ne zaposlujejo drugih oseb. Ker zanje velja načelo "de minimis", jim ni treba poročati o porabi sredstev, temveč morajo izpolniti samo polja o prejetih sredstvih. 

 

A vse te podatke država že ima v svojih bazah (FURS, SVZI). Zakaj morajo torej samozaposleni invalidi, ki ne zaposlujejo drugih oseb, mesečno izpolnjevati spletni obrazec za poročanje, če država vse potrebne podatke že ima? Le prebrati bi jih bilo treba iz ustreznih računalniških baz, trdi pritožnik in dodaja, da je takšna rešitev nesmiseln birokratski ukrep, ki ga v dobi informatizacije ne potrebujemo. Vse ažurne podatke, ki jih mora samozaposleni invalid, ki ne zaposluje drugih oseb, vpisati v obrazec na spletnem mestu SVZI, država že ima v svojih bazah. 

 

 

7. Zavrnili prijavo, ker je bila na rumenem papirju!

 

"Zgodilo se nam je, da smo stiskali prijavo novega zaposlenega za ZZZS na rumen papir. Drugega v tistem trenutku ni bilo na voljo. ZZZS nam je prijavo zavrnil z obrazložitvijo, da ne sme biti na rumenem papirju." 

 

Da, tudi to je očitno mogoče v Sloveniji. A da se vam ne bi zgodilo isto kot pritožniku, je dobro vedeti naslednje. Barva papirja je po predpisih nepomembna. Pomembna je vsebina oziroma dejstvo, da natisnjen obrazec vsebuje vse nujne elemente in da je tiskanje tehnično popolno. Lahko ga pošljete tudi v barvi, ki ni bela.

 

Pošljite tudi vi pritožbo na državo pa bomo videli, če bo rešila težavo.

 

Podjetniki in poslovneži so torej začeli sporočati svoje težave. Ministrstvo za javno upravo jih transparentno objavlja. Zdaj pa čakamo, kakšni bodo odgovori pristojnih. Nekaj so jih že objavili, večine še ne.

 

A Ministrstvo za javno upravo je za transparentnost treba že pohvaliti. Zato je smiselno izkoristiti priložnost in poslati informacijo na Poslovni SOS. S tem tudi pred javnostjo razkriti težavo in preizkusiti državo. Če se je namreč Ministrstvo za javno upravo že izkazalo, se bodo drugi državni organi s svojimi odgovori šele morali izkazati. Z razumljivimi odgovori, ne s pravniško latovščino, ki jo tako pogosto srečamo pri uradnih odgovorih pristojnih.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Iz regij na občine ali zakaj naj bi bilo bolje iz majhnega na manjše
13
29.10.2020 21:29
Očitno se politika ni ničesar naučila iz prvega, pomladnega protikoronskega odloka, ki ni dovoljeval gibanja izven meja občine ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
12
28.10.2020 21:50
Koronakriza in z njo povezani ukrepi, med katerimi so marsikje čedalje hujše omejitve in prepovedi, bodo vedno bolj negativno ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
5
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
19
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.084
02/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.369
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.588
04/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.845
05/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.539
06/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.972
07/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.707
08/
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.278
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.282
10/
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
Bine Kordež
Ogledov: 1.188