Komentar

Butalski predpisi v deželi slovenski

Ste vedeli, da je zaradi butalskega predpisa vsak viličar za notranjo uporabo v Sloveniji treba predelati? Da je za prelivanje eteričnega olja sivke iz ene stekleničke v drugo treba dobiti dovoljenje? Ali pa, da vam v Sloveniji zavrnejo prijavo, če je na rumenem papirju. Resda sicer neupravičeno. Pa vendar. Kaj vse slovenski poslovneži sporočajo na Poslovni SOS?

27.05.2015 23:45
Piše: Goran Novković

Pošljite tudi vi pritožbo na državo pa bomo videli, če bo rešila težavo. Podjetniki in poslovneži so že. Ministrstvo jih objavlja.

Dobra dva meseca po začetku akcije Poslovni SOS je čedalje bolj razkrito, s kakšnimi vse nebulozami se, ko gre za predpise in upravne postopke, spopadajo slovenska podjetja in podjetniki. Poglejmo nekaj primerov, ki so objavljeni na portalih Poslovni SOS in Stop birokracija.

 

 

1. V Sloveniji je treba predelovati celo nove viličarje

 

Med najbolj absurdnimi doslej se izkazuje informacija o zakonu, ki je bil sprejet že leta 1967 in je še danes v veljavi. Gre za hitrost viličarjev v zaprtih prostorih. Zakon namreč pravi, da v zaprtih prostorih hitrost ne sme presegati 5km/h, kar je bila za tiste čase pravilno sprejeta odločitev, 50 let kasneje pa je to velik absurd. Na trgu namreč sploh ni moč več kupiti (ali najeti) viličarja, ki ima maksimalno hitrost le 5km/h, zato smo v Sloveniji primorani plačevati za predelavo novih viličarjev, kar je absurd. To je pred dnevi sporočilo podjetje Johnson Controls in predlagalo zelo preprosto rešitev - povečanje omejitve hitrosti na 10km/h. 

 

Zanimivo bo videti, koliko časa bo pristojno ministrstvo potrebovalo za rešitev.

 

 

2. Priobalni pas, ki je čez noč podrl načrte

 

Podjetje Lotrič Meroslovje želi delati in razvijati svoje poslanstvo v prostorih in na lokaciji, kjer že sedaj deluje. Laboratoriji, vezani na dimenzionalne veličine, volumen in na maso, so jim namreč postali malo pretesni. Zaradi povečanja obsega dela bi se želeli tehnološko razširiti, kar pomeni, da bi morali zgraditi tudi nov objekt ali pa dozidati obstoječega za nove laboratorije. Zemljišče imajo. A se je zataknilo.

 

V letu 2002, ko so kupovali novo parcelo, s tem ne bi bilo problema, saj je bil priobalni pas - tako se namreč imenuje pas ob reki - določen na širino približno dveh metrov. Po letu 2002 pa se je spremenil zakon in čez noč je ta pas meril 15 metrov, vse to na njihovi parceli. To pomeni, da je parcela v tem delu zdaj praktično nezazidljiva. Kljub temu, da je na tem prostoru že pred desetletji stalo podjetje Alples, ki se je potem preselilo in pustilo proizvodnjo na temu delu, tako da se gospodarska dejavnost na tem zemljišču opravlja že zelo dolgo. Resda poleg teče reka Sora, ampak ni ogrožena poplavna varnost, kar izhaja tudi iz aktov - planov ogroženosti. 

 

Kljub temu pa za zdaj še ni rešitve, čeprav so zemljišče kupili v dobri veri, da ga bodo lahko uporabili. V poslovni coni. Ki pa jo je nekdo z dekretom čez noč očitno zradiral, s tem pa tudi podjetju razvrednotil parcelo.

 

 

3. Porušiti zid ali postaviti prometni znak? To naj bi bilo vprašanje.

 

Na državni cesti R1-225 imajo težave z varnostjo v prometu. Eno od tamkajšnjih podjetij je zaprosilo Ministrstvo za infrastrukturo za dovoljenje za postavitev prometnega ogledala na delu te ceste, ker preglednost pri izvozu iz parkirišča podjetja na glavno cesto ovira zaščitna ograja privatne hiše. 

 

A ministrstvo zahteva, da se poruši tamkajšnji zid. Ki pa ni last tega podjetja in je bil postavljen nekoč s strani takratnega Cestnega podjetja, ki je v zameno dobilo ca. 300 m2 površine pred hišo (po kateri zdaj teče cesta) in je s tem zidom in ograjo zavarovalo hišo, ker je imela po izgradnji ceste izhod praktično direktno na cesto. Kovinsko ograjo je lastnik odstranil, zidu pa ne bo podiral, ker ga tudi ni zgradil. Pomembno: ta zid je stena za stopnice in rob za pločnik, stopnice pa je prav tako postavilo takratno Cestno podjetje, ker sicer stanovalci ne bi mogli v hišo. 

 

Lastniki hiše in zaposleni v podjetju ne razumejo, kako se lahko nekdo tako spreneveda, da najprej išče soglasje za gradnjo ceste tik ob hiši in ga tudi dobi, v zameno postavi ograjo, da zaščiti privatno lastnino pred vplivi ceste in snegom, potem pa po 50 letih pristojni organ zahteva, da lastnik isto ograjo podre. Če se peljemo od podjetja do Celja, lahko naštejemo najmanj 10 ogledal, ki so postavljena pri izvozih iz privatnih hiš, ki so si zasadile okoli hiše živo mejo in je preglednost zato zmanjšana, trdijo v tem podjetju in se sprašujejo, zakaj bi ravno pri njih morali zdaj podirati zid, ki je zaščita za nepremičnino. Vsak dan pa se po nevarnem izvozu pelje na delo in z dela 20 ljudi. 

 

Odgovor se še čaka.

 

 

4. Draga dovoljenja za prelivanje iz stekleničke v stekleničko

 

Pri ureditvi ravnanja z nevarnimi kemikalijami sta vsaj dva nesmisla, poroča na portalu Stop birokraciji eno od podjetij. Prvi je v tem, da je treba za proizvodnjo in prodajo nevarnih kemikalij pridobiti dve ločeni dovoljenji Urada za kemikalije (UK) RS, saj dovoljenje za proizvodnjo ni tudi dovoljenje za prodajo. Poleg tega imata obe dovoljenji absurdno visoko upravno takso, saj staneta, za promet, nekaj več kot 200 evrov in, za proizvodnjo, nekaj več kot 400 evrov. Delo, ki ga ima UK, pa je zgolj vpis evidenčne številke in žig na vlogi. 

 

Konkretno - če želi podjetje proizvajati eterično olje sivke (ki po evropski uredbi sodi med nevarne kemikalije), mora za to plačati več kot 600 evrov, če ga hoče nato tudi prodajati. Ob cenah na trgu bi manjši pridelovalec sivke, ki obenem skrbi za razvoj zaraščenega slovenskega podeželja, vsaj polletni zaslužek dal državi. 

 

Drugi nesmisel pa je v tem, da če nekdo prelije nevarno kemikalijo iz 10ml v dve 5ml steklenički, se to šteje za proizvajanje nevarne kemikalije, četudi ta kemikalija ne spremeni svojih lastnosti v nikakršnem pogledu. Primer eteričnega olja sivke: če želi podjetje preliti 10ml v dve 5ml steklenički, se to šteje za proizvodnjo nevarnih kemikalij. Absurd, saj drugod po EU to prosto počnejo in imajo seveda lahko višje marže pri nadaljnji prodaji, trdijo v podjetju. 

 

 

5. Hribovski kmet obupal zaradi neznosne birokracije

 

Manjša kmetija, ki ne more polno zaposliti niti enega človeka, v hribovskem okolju, brez možnosti širitve, želi sušiti sadje. Za to mora po veljavni zakondoji registrirati dopolnilno dejavnost, urediti prostore in voditi knjigovodstvo ter plačevati prispevek, ker je oseba že tako polno zaposlena drugje. Ker je potencialni obseg prometa majhen (okoli 500-1500 € bruto na leto), se je po premisleku odločila, da tega seveda nima smisla početi, ker bo imela s tem veliko težav. Obvezno knjigovodstvo je za takšno dejavnost preveč zapleteno. 

 

Zato se imetnik male kmetije sprašuje, zakaj tega enostavno ne priključijo pavšalu preostale kmetije? Tako pa je obupal, čeprav bi bil njegov letni promet za razred višji. "Kaj torej želi država doseči z zakonodajo in česa ne? 1. Red. 2. Pobrane davščine. 3. Obdelanost krajine. 4. Dodano vrednost. V mojem primeru bo sicer imela red, ker stvari ne bom počel, a davščin ne bo, tudi dodane vrednosti ne." 

 

Poskus inovativnosti država 'obteži' z birokracijo in davščinami. Dejavnost ostane v ilegali. Samooskrba in dodana vrednost pa padata in padata. 

 

 

6. Država ne ve, kaj je že zbrala ista država

 

Po novem je uvedeno obvezno mesečno poročanje o državnih pomočeh, ki jih prejmejo delodajalci zaradi zaposlenih invalidov. Poročati morajo tudi samozaposleni (s. p.) invalidi, ki ne zaposlujejo drugih oseb. Ker zanje velja načelo "de minimis", jim ni treba poročati o porabi sredstev, temveč morajo izpolniti samo polja o prejetih sredstvih. 

 

A vse te podatke država že ima v svojih bazah (FURS, SVZI). Zakaj morajo torej samozaposleni invalidi, ki ne zaposlujejo drugih oseb, mesečno izpolnjevati spletni obrazec za poročanje, če država vse potrebne podatke že ima? Le prebrati bi jih bilo treba iz ustreznih računalniških baz, trdi pritožnik in dodaja, da je takšna rešitev nesmiseln birokratski ukrep, ki ga v dobi informatizacije ne potrebujemo. Vse ažurne podatke, ki jih mora samozaposleni invalid, ki ne zaposluje drugih oseb, vpisati v obrazec na spletnem mestu SVZI, država že ima v svojih bazah. 

 

 

7. Zavrnili prijavo, ker je bila na rumenem papirju!

 

"Zgodilo se nam je, da smo stiskali prijavo novega zaposlenega za ZZZS na rumen papir. Drugega v tistem trenutku ni bilo na voljo. ZZZS nam je prijavo zavrnil z obrazložitvijo, da ne sme biti na rumenem papirju." 

 

Da, tudi to je očitno mogoče v Sloveniji. A da se vam ne bi zgodilo isto kot pritožniku, je dobro vedeti naslednje. Barva papirja je po predpisih nepomembna. Pomembna je vsebina oziroma dejstvo, da natisnjen obrazec vsebuje vse nujne elemente in da je tiskanje tehnično popolno. Lahko ga pošljete tudi v barvi, ki ni bela.

 

Pošljite tudi vi pritožbo na državo pa bomo videli, če bo rešila težavo.

 

Podjetniki in poslovneži so torej začeli sporočati svoje težave. Ministrstvo za javno upravo jih transparentno objavlja. Zdaj pa čakamo, kakšni bodo odgovori pristojnih. Nekaj so jih že objavili, večine še ne.

 

A Ministrstvo za javno upravo je za transparentnost treba že pohvaliti. Zato je smiselno izkoristiti priložnost in poslati informacijo na Poslovni SOS. S tem tudi pred javnostjo razkriti težavo in preizkusiti državo. Če se je namreč Ministrstvo za javno upravo že izkazalo, se bodo drugi državni organi s svojimi odgovori šele morali izkazati. Z razumljivimi odgovori, ne s pravniško latovščino, ki jo tako pogosto srečamo pri uradnih odgovorih pristojnih.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,014
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,118
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,273
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,340
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,702
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,999
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,368
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,199
09/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,379
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,467