Razkrivamo

Tranzicijski dosje: Petrič in paradržavno bančništvo

O Petriču in Kolektorju smo na tem mediju že pisali (na tej in tej povezavi), in ker je te dni prek lastništva v časniku Delo postal eden izmed kreatorjev javnega mnenja, je že prav, da to vzamemo pod drobnogled še bolj natančno. Tokrat smo preverili njegove relacije s paradržavnimi bankami in tega ni nič manj kot za tranzicijski dosje.

05.06.2015 01:11
Piše: Kizo

Nadzornik Petrič posodi lastniku Petriču denar, da od prijateljske banke in holdinga odkupi del podjetja, v katerem je lastnik. Multipli bančno – poslovni nadzornik Petrič o tem verjetno nič ne ve.

Ko so novinarji spletnega portala Siol.net na dan svečane razglasitve prehoda Dela iz Laškega v Idrijo povprašali Stojana Petriča, kaj bodo njegove prve poteze po nakupu tega časnika, jim je odvrnil: "To boste morali vprašati upravo FMR, jaz sem samo nadzornik..." In še: "V kakršnikoli funkciji, povezani z Delom, me ne boste našli. Ostajam, kjer sem, torej nadzornik v družbi FMR." (Dostopno na tej povezavi).

 

Cenjene bralce bi tudi rad spomnil, da Petrič ne pozna Francisa Hoogewerfa in ne ve nič o tem, da bi bila za konsolidacijo lastništva Kolektorja pomembna off shore podjetja iz Luksemburga in Deviških otokov. Še več, FMR-jevo luksemburško hčerinsko podjetje Archimede s.a. je samo bežna in neuspela zgodba, vezana na eksperiment s trgovanjem z vrednostnimi papirji, ki pa se je povsem po naključju znašla v kraljestvu poštnih nabiralnikov luksemburških podjetij, za katera Petrič ne ve, saj nikogar ne pozna. 

 

Bralcem ni odveč dodati niti tega, da Petrič nič ne ve o podjetjih v Hong Kongu, niti niso resnične trditve o turistično – hotelirskih in igralniških ekspanzijah (skupaj z goriško igralnico) po južni Ameriki. To samo zato, če se slučajno vprašate, če je kaj na tem.

 

Seveda lahko stavite, da Petrič tudi ne ve, kdo so vse pomembni poslovni partnerji podjetij iz imperija, ki ga samo nadzira. Tako dvomimo, da ve, kako je Kolektor koling sodeloval z razvpitim Draganom Isajlovićem pri projektu gradnje planiške skakalnice. Če bi malce bolj drezali v to poslovno povezavo, bi verjetno Francis Hoogewerf in Dragan Isajlović sklicala tiskovno konferenco, na kateri bi povedala, da Petriča ne poznata (seveda bi tiskovko organizirala najeta delovna sila na FMR). 

 

In Petrič tudi nič ne ve o kakšnem netransparentnem prevzemu podjetja Etra33, ki je služilo kot zadnja poteza v konsolidaciji podjetja Kolektor, pa čeprav ta prevzem že (pre)dolgo preiskujejo na NPU. Kaj šele, da bi vedel, kako je, če si istočasno solastnik banke, njen nadzornik, da je ta banka solastnik tvojih podjetij in za povrh še tvoj krediter.

 

Jebiga, izpadlo je, da imamo opravka z multiplim nadzornikom ter verižnim lastnikom podjetij, ki nič ne ve o ničemer.

 

 

Pustite ga vendarle pri miru, on je samo nadzornik!

 

Začnimo z nekaj lažjim uvodom. Te dni vsi skupaj ponavljamo, da je Petrič postal lastnik Dela. Sam plemič iz Idrije trdi, da temu ni tako, da je lastnik Dela postalo podjetje FMR d.d., kjer je on samo nadzornik. Da bi slovenska javnost nehala maltretirati nadzornika Petriča, smo za vas pripravili spodnjo infografiko, iz katere je razvidno, kdo je v resnici postal lastnik Dela:

 

 

In kaj zdaj? Imate prav, nadzornik Petrič spet ne ve, da je v resnici on lastnik FMR d.d. in prek njega lastnik Dela d.d. To seveda tudi potrjuje, da ga na Delu sploh ne boste našli, ker fant zgolj nadzira FMR d.d. Ni kaj, skromen pa je tale naš Petr'č. 

 

Kar je bolj pomembno, pa je to, da v Petričevi poslovni zgodovini obstaja nek vzorec, in sicer, da je rad istočasno lastnik in nadzornik. To je mogoče logično, če se nahajate v državi, ki je obsedena z državno lastnino v podjetjih, malo bolj redko pa najdete takšne sheme v zasebnih podjetjih. Ampak tudi take sheme imajo svoje prednosti.

 

Obstaja pa še en vzorec, ki ga lahko izluščite iz zgornje infografike: paradržavne banke so bile pri izgradnji Petričevega imperija ključne. Pa ne kot kreditorji, temveč kot verižni kupci in prodajalci kolektorjevih lastniških deležev. Ta prekupčevanja pa so spet kot po vzorcu potekala v zaprtem relacijskem krogu državne banke – podjetja iz Petričevega imperija.

 

 

Česa nekdanji nadzornik NLB Petrič ni vedel?

 

Vedno ko nam mediji predstavljajo Petriča, nam bistveno bolj izčrpno kot njegovo poslovno biografijo navedejo njegov titularij. To navsezadnje k plemiču (pa tudi če je rdeče barve) tudi spada. In vedno nam omenijo, da je bil nadzornik v NLB d.d., nikoli pa ne povedo, kakšni so bili posli med Kolektorjem d.d. in podjetji iz Petričevega imperija ter NLB d.d. Naj na Portalu Plus odpravimo to napako.

 

Ali se spomnite 27. avgusta 2002? Ne, potem imate verjetno enak problem kot Petrič – ne veste. Naj vam osvežimo spomin. Tega dne se je začela lastniška rekonfiguracija Petričevega imperija, oziroma transformacija kolektorja v to, kar je danes. Ameriško podjetje Kirkwood, ki je bilo dotlej največji lastnik Kolektorja, je delež prodalo dvema družbama, ki sta menili, da je lastniški vstop v Kolektor izjemna poslovna priložnost (bolj pozorni spremljevalci slovenskih poslovnih strategij se bodo spomnili, da sta bili ti družbi tedaj "nepovezani in nista imeli veze s Petričem"). Ti družbi sta bili Fond d.d. in FMR d.d., Kirkwood pa sta izplačali za znesek 29 milijonov evrov, natančneje 29.082.767,50 evra.

 

 

 

OK in kaj zdaj? Ja, nič takega, samo da sta FMR d.d. in Fond d.d., kar sta kupila, takoj naslednji dan prodala zloglasnemu in danes mrtvemu NFD, Zavarovalnici Triglav in NLB. In zakaj bi nas to moralo zanimati? Ker je ta prodaja stekla že naslednji dan, torej 28. avgusta 2002. Khm, ali so dolgoročni lastniki res vstopili v lastniško strukturo za samo en dan? Seveda so. In kje je potem smisel v tem, da so nekaj časa kasneje taiste deleže odkupovali nazaj? Naj pojasnimo.

 

Fond d.d., ki je prvi dan za 4,35 milijona evrov odkupil del lastniškega deleža Kirkwooda v Kolektorju, je ta delež naslednji dan odprodal NLB za 3,3 milijona evrov, Zavarovalnici Triglav za 1,12 milijona evrov in NFD za skorajda pol milijona evrov. Zdaj pa seštevajte. Prvi dan Fond plača 4,35 milijona evrov, drugi dan pa za taisti delež dobi 3,3 milijona evrov + 1,12 milijona evrov + 0,5 milijona evrov, skupaj 4,92 milijona evrov!

 

Carska transakcija, kajne? Vrednost prodanega deleža Kolektorja je samo v enem dnevu narasla za nekaj več kot pol milijona evrov! Če ste doslej mislili, da je Bogdan "car careva" Pušnik kralj ekstremno donosnih transakcij, zdaj lahko pomislite še enkrat.

 

 

Pa da ne bo pomote, Fond d.d. je prek podjetja Kolektor sikom d.o.o. pomemben solastnik podjetja FMR d.d., saj veste - podjetja, v katerem je Petrič samo nadzornik, ki zelo malo ve.

 

Kaj menite, zakaj so bodoči lastniki Kolektorja nekoč preprodali svoj delež v tem podjetju v roku enega dneva? Zakaj menite, da je vrednost tega deleža brez kakšnih posebnih pojasnil (recimo poslovnih novic) narasla v enem dnevu za skorajda 11 %? Zakaj menite, da NFD, NLB in Zavarovalnica Triglav niso ceneje kupili tega deleža neposredno od Kirkwooda dan poprej? Zakaj menite, da so bili kupci samo paradržavna podjetniška skrpucala? Kako da nihče drug ni opazil tega odličnega posla, pri katerem se v enem samem dnevu odkup lastniškega deleža podraži za pol milijona evrov?

 

In kaj je epilog tega čudovitega posla? Stojan Petrič, lastnik družb, ki so preprodajale svoj lastniški delež državnemu NLB, je nekaj let po omenjenem poslu (ki ga premnogi na finančni ulici imenujejo kar prototipsko izčrpavanje NLB) postal v času vlade Boruta Pahorja član nadzornega sveta te banke.  

 

In Stojan Petrič je še enkrat, tokrat v primeru NLB, samo nadzornik.

 

 

Česa nekdanji nadzornik Abanke Petrič ni vedel?

 

Preden je nadzornik Petrič nadzoroval NLB je bil nadzornik v Abanki. In glej ga zlomka, tudi Abanka je svoje dni pomembno sodelovala v lastniški konsolidaciji Kolektorja. In uganili ste pravilno, tudi v tej zgodbi je bilo toliko naključij, da noben nadzornik, niti Petrič, ni mogel vedeti, kaj se dogaja. Pa čeprav smo vsi ostali vedeli in čeprav je celo nekdanji direktor uprave te banke Žajdela rekel, da revizija poslov s Kolektorjem ni pokazala nepravilnosti, da pa so bile marsikatere poslovne transakcije čudne. Naj vam osvežimo spomin.

 

FMR d.d. posodi 9,1 mio evrov družbi Fond d.d., ta pa s tem denarjem 1. februarja 2008 od  Abanke in Vipa Holding odkupi finančno diaboličnih 6,66 % Kolektorja d.o.o. Prevod: nadzornik Petrič posodi lastniku Petriču denar, da od prijateljske banke in holdinga odkupi del podjetja, v katerem je lastnik. Multipli bančno–poslovni nadzornik Petrič o tem verjetno nič ne ve.

 

 

25. aprila 2008 Fond d.d., sicer lastnik Kolektorja, ta odkupljeni delež proda za 9.665.570 evrov podjetju Salonit Anhovo. Saj pozorno berete, kajne? Gre še za eno vrhunsko prodajo, kjer vrednost lastniškega deleža podjetja naraste za pol milijona evrov tako rekoč čez noč. Zdaj pa zaplet. Salonit Anhovo, ki ga je tako zelo privlačila naložba v neko čisto tretjo poslovno dejavnost, v kateri nastopa Kolektor, deleža sploh ne plača. Po letu dni neplačila FMR d.d. vskoči v igro in posodi Salonit Anhovo 10,39 milijona evrov. Kaj hočemo, nadzornika Petriča privlačijo bančni posli in FMR d.d. se začne za kratek čas obnašati kot kreditodajalec. In kot je pri bančnih poslih v navadi, je potrebno za kredit kaj zastaviti. In kdo bi si mislil, Salonit Anhovo zastavi za posojilo diaboličnih 6,66 % Kolektorja. Ne preveč presenetljivo Salonit Anhovo nikoli ne vrne kredita in FMR d.d. je "prisiljen" zaseči zastavljenih 6,66% Kolektorja. Fond d.d. dobi svoj delež poplačan z zamudnimi obrestmi, FMR d.d. pa delež Kolektorja, ki potuje od Abanke in Vipe Holdinga prek Fonda do Salonita Anhovo nazaj k FMR d.d., katerega lastnik je Kolektor.

 

 

Poslovni model financiranja prevzemov (potovanja lastniških deležev) z verigo nevrnjenih kreditov. Klap, klap, klap.

 

In Petrič? Seveda nadzoruje, tokrat Abanko. 14. aprila 2008, dva meseca in pol po tem, ko je Abanka odprodala svoj delež Kolektorja Fondu, Petrič odstopi kot nadzornik Abanke. Hvala lepa in nasvidenje.

 

Abanka je tudi sicer rada videla Kolektorjevo ekipo. Naj vas spomnim, da je ta banka konec julija 2004 odkupila četrtino lastniškega deleža podjetja FI d.o.o. Čigavo je že to podjetje? Seveda od Petriča & Capital slaves. FI d.o.o. je seveda pomemben del lastniške strukture Kolektorja. In kot je to v bančno-kolektorskih poslih v navadi, se je Abanka zelo hitro, po dveh mesecih, naveličala biti solastnica Petričevega FI in ga je prodala nazaj, in to ljudem, od katerih ga je odkupila. Razlika v ceni? Sitnica ...

 

Kaj pa epizoda s korejskim Sinyungom? Saj vam ni ušla iz spomina, kajne? Kolektor je leta 2000 kupil korejsko podjetje Sinyung, saj veste, mednarodna širitev, izjemne poslovne priložnosti itd. Leta 2002 Sinyung "ugotovi", da je Kolektorjevo podjetje Kiop na prodaj in da je to tako odlična poslovna priložnost, da je nikakor ne sme zamuditi. In kolektorjev Sinyung kupi Kolektorjev Kiop. Potem pa, kako šokantno, Sinyung naveliča Kiopa (jebiga, ni tako silna priložnost, kot so menili) in ga proda polovico, kdo bi si mislil, podjetju FMR d.d., drugo polovico pa Abanki. Ampak, kot je to v navadi, Abanka si hitro premisli in ga čez pet dni proda. Kaj mislite, komu? Ne, zmotili ste se, tega genialnega podjetja ni odkupil Warren Buffet.

 

Vlade se menjajo, Petrič ostaja. Kdo je zdaj car? Kdo se bo zdaj poklonil komu?

 

 

Zgodba o Kiopu  pa je seveda "tragična". Podjetje, ki je delalo fantastičen 50 % donos na kapital, se je, ko se je vrnilo v nedrje FMR d.d., likvidiralo. FMR d.d. je prevzel nekaj dolga tega podjetja in si izplačal celoten njegov dobiček. Saj ste dojeli poanto, kajne? Če niste, povprašajte finančno ulico, ker tam obstaja trditev, da je to krjavlovski način izčrpavanja Sinyunga, ki je prvi odkupil Kiop. Ampak to pravijo oni, zagotavljam vam, da Petrič o tem nič ne ve, lahko na FMR d.d. tudi skličejo tiskovno konferenco, kjer bodo povedali, da o tem nič ne vedo in da je vse zarota tiste "tadruge" zlobne plemiške družine iz Idrije.

 

Hočete šalo stoletja? Ko je Petrič nadzoroval NLB, je bilo naokoli polno informacij o tem, da Petrič prek vseh mogočih neformalnih vzvodov poskuša ustoličiti Aljošo Tomaža kot direktorja uprave NLB. Taistega Aljošo Tomaža iz Abanke, ki je vedno videl odlične poslovne priložnosti v nekajdnevnih nakupih in vrnjenih prodajah podjetij iz Petričevega imperija. Nekajdnevnih preprodajah z odličnimi učinki na bilanco Abanke. Mimogrede, ali veste, kakšna silna naključja se vse dogajajo v slovenskem poslovnem svetu? Ko so med Abanko in Kolektorjem leteli lastniški deleži podjetij iz Petričevega imperija, je tam kot predsednik uprave sedel Aljoša Tomaž, nadzorovala pa sta Stojan Petrič in njegov zet Franc Florjančič. Kaj hočemo, svet je majhen, Slovenija pa še manjša. Mogoče pojasni vse skupaj dejstvo, da je bil FMR d.d. svoj čas eden izmed pomembnih lastnikov Abanke? Khm, glede na to, da je Petrič posredni lastnik FMR, ali to pomeni, da je svoje dni nadziral banko, ki jo je imel v solastništvu?

 

Če smo nekoliko bolj "Petričocentrični", vam spodnja infografika lahko prikaže ta idilični bančno–poslovni svet glavnega bančnega transaktorja lastniških deležev in dveh ključnih podjetij, pomembnih za konsolidacijo Petričevega imperija:

 

 

Svoj čas je imela NLB v lasti 10 % Kolektorja. Ali to pomeni, da je tedaj Petrič nadziral banko, ki je bila solastnik in kreditor njegovega podjetja? Vam zvonijo vsi poslovni alarmi?

 

Kot je moč razbrati, Petrič si rad lasti in nadzira. In v tem je donos.

 

 

Paradržavno bančništvo nekega perkmandeljca

 

Ko ste vse skupaj prebrali, se vam lahko postavijo naslednja vprašanja: prvič, NLB in Abanka sta vendarle (paradržavni) banki, kaj imata ti banki s preprodajo podjetij? Ali naj ne bi bila njuna osnovna dejavnost kreditiranje in upravljanje z depoziti? Saj nista ne sklada ne investicijski banki, zato je neumno verjeti, da so poslovne kolobocije, ki sta jih banki počeli s podjetji iz Petričevega fevda, nekaj običajnega. Drugič, ali ni morda nekajkrat ponovljen proces prodaje lastniškega deleža v kakšnem izmed podjetij Petričevega imperija paradržavni banki in ponoven odkup, ki se zgodi v roku nekaj dni ali največ mesecev, več zaporednih poslovnih vzorcev, ne pa veriga čudnih naključij? Tretjič, kaj zdaj regulatorji, je perkmandeljc style preprodajanja podjetij način izčrpavanja bank ali legitimno poslovanje? Posebno v luči, da je eno perkmandeljsko podjetje celo solastnik banke, ki veriži lastniške izmenjave perkmandeljc podjetij iz Idrije. Četrtič, ali naj bi razumeli selitev Petriča iz enega bančnega nadzornega sveta v drugega, pospremljeno s perkmadeljc poslovanjem, kot kurioziteto ali posebne vrste financiranja njegovega imperija? In šestič, kdaj bo Hoogewerf organiziral tiskovno konferenco, na kateri bo pojasnil, da Petrič, ki ga sam sploh ne pozna, nikoli ni imel nikakršnega vpliva na Abanko in NLB, ker je bil tam, ravno tako, kot je danes v FMR, samo nadzornik.

 

 

Infografika: Petrič, Kolektor in NLB

 

 

 

In za hvala lepa, kratek kroki delovanja paradržavne banke

 

Uživajte v spodnji tabeli, v kateri so povzete transakcije med transakcijami, ki so tekle od lastnikov deležev Kolektorja proti Abanki in potem od Abanke nazaj k lastnikom deležev. Navdušilo vas bo nekaj zanimivosti. Na primer 23. julija 2004 proda Stojan Petrič Abanki 2,14 % delež Kolektorja in zato dobi 614.285 evrov. Nekaj mesecev kasneje, natančneje 4. oktobra 2004, proda Abanka Stojanu Petriču 2,14 % delež Kolektorja za 614.285 evrov, čez dobra dva dni, 6. oktobra 2004, pa proda Stojan Petrič 2,14 % delež Kolektorja podjetju FMR d.d., in sicer za 614.285 evrov. In ta vzorec se ponovi za vse mogoče idrijske vipovce iz Petričevega imperija. Ni kaj, zanimiv način, kako je FMR postal solastnik Kolektorja in naravnost fascinanten način delovanja neke paradržavne banke, kajne? Razumete pa tudi, da vse skupaj ni resnično, ne obstaja, če pa je res, pa v vsem, kar vidite, ni nič narobe, ker je to legitimna poslovna praksa v tej državi.

 

Zakaj objavljamo tabelo? Ker jo, cenjeni bralci, vsi v medijih imajo in vam je nočejo objaviti. Mi pa menimo, da imate pravico vedeti, kaj je tisto, česar vam slovenski mediji nočejo objaviti.

 

Nikakor ni odveč dodati, da je bilo podjetje FMR d.d. leta 2004 drugi največji lastnik Abanke (da je temu tako, se lahko preveri v poslovnih poročilih te banke, ki so dostopna na tej povezavi).

 

Del finančne ulice meni tudi, da je iz te tabele mogoče presoditi tudi, kako je potekala primarna akumulacija kapitala, posebej če vzamete v ozir, da so se simultano ob prekupčevanju deležev Kolektorja sklepale tudi individualne posojilne pogodbe med Abanko in izbranimi poslovnimi perkmandeljci iz zgornje tabele.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
2
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.245
02/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.892
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.004
04/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.254
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.245
06/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.222
07/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 943
08/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.156
09/
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.330
10/
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
Uredništvo
Ogledov: 2.716