Razkrivamo

Tranzicijski dosje: Petrič in paradržavno bančništvo

O Petriču in Kolektorju smo na tem mediju že pisali (na tej in tej povezavi), in ker je te dni prek lastništva v časniku Delo postal eden izmed kreatorjev javnega mnenja, je že prav, da to vzamemo pod drobnogled še bolj natančno. Tokrat smo preverili njegove relacije s paradržavnimi bankami in tega ni nič manj kot za tranzicijski dosje.

05.06.2015 01:11
Piše: Kizo

Nadzornik Petrič posodi lastniku Petriču denar, da od prijateljske banke in holdinga odkupi del podjetja, v katerem je lastnik. Multipli bančno – poslovni nadzornik Petrič o tem verjetno nič ne ve.

Ko so novinarji spletnega portala Siol.net na dan svečane razglasitve prehoda Dela iz Laškega v Idrijo povprašali Stojana Petriča, kaj bodo njegove prve poteze po nakupu tega časnika, jim je odvrnil: "To boste morali vprašati upravo FMR, jaz sem samo nadzornik..." In še: "V kakršnikoli funkciji, povezani z Delom, me ne boste našli. Ostajam, kjer sem, torej nadzornik v družbi FMR." (Dostopno na tej povezavi).

 

Cenjene bralce bi tudi rad spomnil, da Petrič ne pozna Francisa Hoogewerfa in ne ve nič o tem, da bi bila za konsolidacijo lastništva Kolektorja pomembna off shore podjetja iz Luksemburga in Deviških otokov. Še več, FMR-jevo luksemburško hčerinsko podjetje Archimede s.a. je samo bežna in neuspela zgodba, vezana na eksperiment s trgovanjem z vrednostnimi papirji, ki pa se je povsem po naključju znašla v kraljestvu poštnih nabiralnikov luksemburških podjetij, za katera Petrič ne ve, saj nikogar ne pozna. 

 

Bralcem ni odveč dodati niti tega, da Petrič nič ne ve o podjetjih v Hong Kongu, niti niso resnične trditve o turistično – hotelirskih in igralniških ekspanzijah (skupaj z goriško igralnico) po južni Ameriki. To samo zato, če se slučajno vprašate, če je kaj na tem.

 

Seveda lahko stavite, da Petrič tudi ne ve, kdo so vse pomembni poslovni partnerji podjetij iz imperija, ki ga samo nadzira. Tako dvomimo, da ve, kako je Kolektor koling sodeloval z razvpitim Draganom Isajlovićem pri projektu gradnje planiške skakalnice. Če bi malce bolj drezali v to poslovno povezavo, bi verjetno Francis Hoogewerf in Dragan Isajlović sklicala tiskovno konferenco, na kateri bi povedala, da Petriča ne poznata (seveda bi tiskovko organizirala najeta delovna sila na FMR). 

 

In Petrič tudi nič ne ve o kakšnem netransparentnem prevzemu podjetja Etra33, ki je služilo kot zadnja poteza v konsolidaciji podjetja Kolektor, pa čeprav ta prevzem že (pre)dolgo preiskujejo na NPU. Kaj šele, da bi vedel, kako je, če si istočasno solastnik banke, njen nadzornik, da je ta banka solastnik tvojih podjetij in za povrh še tvoj krediter.

 

Jebiga, izpadlo je, da imamo opravka z multiplim nadzornikom ter verižnim lastnikom podjetij, ki nič ne ve o ničemer.

 

 

Pustite ga vendarle pri miru, on je samo nadzornik!

 

Začnimo z nekaj lažjim uvodom. Te dni vsi skupaj ponavljamo, da je Petrič postal lastnik Dela. Sam plemič iz Idrije trdi, da temu ni tako, da je lastnik Dela postalo podjetje FMR d.d., kjer je on samo nadzornik. Da bi slovenska javnost nehala maltretirati nadzornika Petriča, smo za vas pripravili spodnjo infografiko, iz katere je razvidno, kdo je v resnici postal lastnik Dela:

 

 

In kaj zdaj? Imate prav, nadzornik Petrič spet ne ve, da je v resnici on lastnik FMR d.d. in prek njega lastnik Dela d.d. To seveda tudi potrjuje, da ga na Delu sploh ne boste našli, ker fant zgolj nadzira FMR d.d. Ni kaj, skromen pa je tale naš Petr'č. 

 

Kar je bolj pomembno, pa je to, da v Petričevi poslovni zgodovini obstaja nek vzorec, in sicer, da je rad istočasno lastnik in nadzornik. To je mogoče logično, če se nahajate v državi, ki je obsedena z državno lastnino v podjetjih, malo bolj redko pa najdete takšne sheme v zasebnih podjetjih. Ampak tudi take sheme imajo svoje prednosti.

 

Obstaja pa še en vzorec, ki ga lahko izluščite iz zgornje infografike: paradržavne banke so bile pri izgradnji Petričevega imperija ključne. Pa ne kot kreditorji, temveč kot verižni kupci in prodajalci kolektorjevih lastniških deležev. Ta prekupčevanja pa so spet kot po vzorcu potekala v zaprtem relacijskem krogu državne banke – podjetja iz Petričevega imperija.

 

 

Česa nekdanji nadzornik NLB Petrič ni vedel?

 

Vedno ko nam mediji predstavljajo Petriča, nam bistveno bolj izčrpno kot njegovo poslovno biografijo navedejo njegov titularij. To navsezadnje k plemiču (pa tudi če je rdeče barve) tudi spada. In vedno nam omenijo, da je bil nadzornik v NLB d.d., nikoli pa ne povedo, kakšni so bili posli med Kolektorjem d.d. in podjetji iz Petričevega imperija ter NLB d.d. Naj na Portalu Plus odpravimo to napako.

 

Ali se spomnite 27. avgusta 2002? Ne, potem imate verjetno enak problem kot Petrič – ne veste. Naj vam osvežimo spomin. Tega dne se je začela lastniška rekonfiguracija Petričevega imperija, oziroma transformacija kolektorja v to, kar je danes. Ameriško podjetje Kirkwood, ki je bilo dotlej največji lastnik Kolektorja, je delež prodalo dvema družbama, ki sta menili, da je lastniški vstop v Kolektor izjemna poslovna priložnost (bolj pozorni spremljevalci slovenskih poslovnih strategij se bodo spomnili, da sta bili ti družbi tedaj "nepovezani in nista imeli veze s Petričem"). Ti družbi sta bili Fond d.d. in FMR d.d., Kirkwood pa sta izplačali za znesek 29 milijonov evrov, natančneje 29.082.767,50 evra.

 

 

 

OK in kaj zdaj? Ja, nič takega, samo da sta FMR d.d. in Fond d.d., kar sta kupila, takoj naslednji dan prodala zloglasnemu in danes mrtvemu NFD, Zavarovalnici Triglav in NLB. In zakaj bi nas to moralo zanimati? Ker je ta prodaja stekla že naslednji dan, torej 28. avgusta 2002. Khm, ali so dolgoročni lastniki res vstopili v lastniško strukturo za samo en dan? Seveda so. In kje je potem smisel v tem, da so nekaj časa kasneje taiste deleže odkupovali nazaj? Naj pojasnimo.

 

Fond d.d., ki je prvi dan za 4,35 milijona evrov odkupil del lastniškega deleža Kirkwooda v Kolektorju, je ta delež naslednji dan odprodal NLB za 3,3 milijona evrov, Zavarovalnici Triglav za 1,12 milijona evrov in NFD za skorajda pol milijona evrov. Zdaj pa seštevajte. Prvi dan Fond plača 4,35 milijona evrov, drugi dan pa za taisti delež dobi 3,3 milijona evrov + 1,12 milijona evrov + 0,5 milijona evrov, skupaj 4,92 milijona evrov!

 

Carska transakcija, kajne? Vrednost prodanega deleža Kolektorja je samo v enem dnevu narasla za nekaj več kot pol milijona evrov! Če ste doslej mislili, da je Bogdan "car careva" Pušnik kralj ekstremno donosnih transakcij, zdaj lahko pomislite še enkrat.

 

 

Pa da ne bo pomote, Fond d.d. je prek podjetja Kolektor sikom d.o.o. pomemben solastnik podjetja FMR d.d., saj veste - podjetja, v katerem je Petrič samo nadzornik, ki zelo malo ve.

 

Kaj menite, zakaj so bodoči lastniki Kolektorja nekoč preprodali svoj delež v tem podjetju v roku enega dneva? Zakaj menite, da je vrednost tega deleža brez kakšnih posebnih pojasnil (recimo poslovnih novic) narasla v enem dnevu za skorajda 11 %? Zakaj menite, da NFD, NLB in Zavarovalnica Triglav niso ceneje kupili tega deleža neposredno od Kirkwooda dan poprej? Zakaj menite, da so bili kupci samo paradržavna podjetniška skrpucala? Kako da nihče drug ni opazil tega odličnega posla, pri katerem se v enem samem dnevu odkup lastniškega deleža podraži za pol milijona evrov?

 

In kaj je epilog tega čudovitega posla? Stojan Petrič, lastnik družb, ki so preprodajale svoj lastniški delež državnemu NLB, je nekaj let po omenjenem poslu (ki ga premnogi na finančni ulici imenujejo kar prototipsko izčrpavanje NLB) postal v času vlade Boruta Pahorja član nadzornega sveta te banke.  

 

In Stojan Petrič je še enkrat, tokrat v primeru NLB, samo nadzornik.

 

 

Česa nekdanji nadzornik Abanke Petrič ni vedel?

 

Preden je nadzornik Petrič nadzoroval NLB je bil nadzornik v Abanki. In glej ga zlomka, tudi Abanka je svoje dni pomembno sodelovala v lastniški konsolidaciji Kolektorja. In uganili ste pravilno, tudi v tej zgodbi je bilo toliko naključij, da noben nadzornik, niti Petrič, ni mogel vedeti, kaj se dogaja. Pa čeprav smo vsi ostali vedeli in čeprav je celo nekdanji direktor uprave te banke Žajdela rekel, da revizija poslov s Kolektorjem ni pokazala nepravilnosti, da pa so bile marsikatere poslovne transakcije čudne. Naj vam osvežimo spomin.

 

FMR d.d. posodi 9,1 mio evrov družbi Fond d.d., ta pa s tem denarjem 1. februarja 2008 od  Abanke in Vipa Holding odkupi finančno diaboličnih 6,66 % Kolektorja d.o.o. Prevod: nadzornik Petrič posodi lastniku Petriču denar, da od prijateljske banke in holdinga odkupi del podjetja, v katerem je lastnik. Multipli bančno–poslovni nadzornik Petrič o tem verjetno nič ne ve.

 

 

25. aprila 2008 Fond d.d., sicer lastnik Kolektorja, ta odkupljeni delež proda za 9.665.570 evrov podjetju Salonit Anhovo. Saj pozorno berete, kajne? Gre še za eno vrhunsko prodajo, kjer vrednost lastniškega deleža podjetja naraste za pol milijona evrov tako rekoč čez noč. Zdaj pa zaplet. Salonit Anhovo, ki ga je tako zelo privlačila naložba v neko čisto tretjo poslovno dejavnost, v kateri nastopa Kolektor, deleža sploh ne plača. Po letu dni neplačila FMR d.d. vskoči v igro in posodi Salonit Anhovo 10,39 milijona evrov. Kaj hočemo, nadzornika Petriča privlačijo bančni posli in FMR d.d. se začne za kratek čas obnašati kot kreditodajalec. In kot je pri bančnih poslih v navadi, je potrebno za kredit kaj zastaviti. In kdo bi si mislil, Salonit Anhovo zastavi za posojilo diaboličnih 6,66 % Kolektorja. Ne preveč presenetljivo Salonit Anhovo nikoli ne vrne kredita in FMR d.d. je "prisiljen" zaseči zastavljenih 6,66% Kolektorja. Fond d.d. dobi svoj delež poplačan z zamudnimi obrestmi, FMR d.d. pa delež Kolektorja, ki potuje od Abanke in Vipe Holdinga prek Fonda do Salonita Anhovo nazaj k FMR d.d., katerega lastnik je Kolektor.

 

 

Poslovni model financiranja prevzemov (potovanja lastniških deležev) z verigo nevrnjenih kreditov. Klap, klap, klap.

 

In Petrič? Seveda nadzoruje, tokrat Abanko. 14. aprila 2008, dva meseca in pol po tem, ko je Abanka odprodala svoj delež Kolektorja Fondu, Petrič odstopi kot nadzornik Abanke. Hvala lepa in nasvidenje.

 

Abanka je tudi sicer rada videla Kolektorjevo ekipo. Naj vas spomnim, da je ta banka konec julija 2004 odkupila četrtino lastniškega deleža podjetja FI d.o.o. Čigavo je že to podjetje? Seveda od Petriča & Capital slaves. FI d.o.o. je seveda pomemben del lastniške strukture Kolektorja. In kot je to v bančno-kolektorskih poslih v navadi, se je Abanka zelo hitro, po dveh mesecih, naveličala biti solastnica Petričevega FI in ga je prodala nazaj, in to ljudem, od katerih ga je odkupila. Razlika v ceni? Sitnica ...

 

Kaj pa epizoda s korejskim Sinyungom? Saj vam ni ušla iz spomina, kajne? Kolektor je leta 2000 kupil korejsko podjetje Sinyung, saj veste, mednarodna širitev, izjemne poslovne priložnosti itd. Leta 2002 Sinyung "ugotovi", da je Kolektorjevo podjetje Kiop na prodaj in da je to tako odlična poslovna priložnost, da je nikakor ne sme zamuditi. In kolektorjev Sinyung kupi Kolektorjev Kiop. Potem pa, kako šokantno, Sinyung naveliča Kiopa (jebiga, ni tako silna priložnost, kot so menili) in ga proda polovico, kdo bi si mislil, podjetju FMR d.d., drugo polovico pa Abanki. Ampak, kot je to v navadi, Abanka si hitro premisli in ga čez pet dni proda. Kaj mislite, komu? Ne, zmotili ste se, tega genialnega podjetja ni odkupil Warren Buffet.

 

Vlade se menjajo, Petrič ostaja. Kdo je zdaj car? Kdo se bo zdaj poklonil komu?

 

 

Zgodba o Kiopu  pa je seveda "tragična". Podjetje, ki je delalo fantastičen 50 % donos na kapital, se je, ko se je vrnilo v nedrje FMR d.d., likvidiralo. FMR d.d. je prevzel nekaj dolga tega podjetja in si izplačal celoten njegov dobiček. Saj ste dojeli poanto, kajne? Če niste, povprašajte finančno ulico, ker tam obstaja trditev, da je to krjavlovski način izčrpavanja Sinyunga, ki je prvi odkupil Kiop. Ampak to pravijo oni, zagotavljam vam, da Petrič o tem nič ne ve, lahko na FMR d.d. tudi skličejo tiskovno konferenco, kjer bodo povedali, da o tem nič ne vedo in da je vse zarota tiste "tadruge" zlobne plemiške družine iz Idrije.

 

Hočete šalo stoletja? Ko je Petrič nadzoroval NLB, je bilo naokoli polno informacij o tem, da Petrič prek vseh mogočih neformalnih vzvodov poskuša ustoličiti Aljošo Tomaža kot direktorja uprave NLB. Taistega Aljošo Tomaža iz Abanke, ki je vedno videl odlične poslovne priložnosti v nekajdnevnih nakupih in vrnjenih prodajah podjetij iz Petričevega imperija. Nekajdnevnih preprodajah z odličnimi učinki na bilanco Abanke. Mimogrede, ali veste, kakšna silna naključja se vse dogajajo v slovenskem poslovnem svetu? Ko so med Abanko in Kolektorjem leteli lastniški deleži podjetij iz Petričevega imperija, je tam kot predsednik uprave sedel Aljoša Tomaž, nadzorovala pa sta Stojan Petrič in njegov zet Franc Florjančič. Kaj hočemo, svet je majhen, Slovenija pa še manjša. Mogoče pojasni vse skupaj dejstvo, da je bil FMR d.d. svoj čas eden izmed pomembnih lastnikov Abanke? Khm, glede na to, da je Petrič posredni lastnik FMR, ali to pomeni, da je svoje dni nadziral banko, ki jo je imel v solastništvu?

 

Če smo nekoliko bolj "Petričocentrični", vam spodnja infografika lahko prikaže ta idilični bančno–poslovni svet glavnega bančnega transaktorja lastniških deležev in dveh ključnih podjetij, pomembnih za konsolidacijo Petričevega imperija:

 

 

Svoj čas je imela NLB v lasti 10 % Kolektorja. Ali to pomeni, da je tedaj Petrič nadziral banko, ki je bila solastnik in kreditor njegovega podjetja? Vam zvonijo vsi poslovni alarmi?

 

Kot je moč razbrati, Petrič si rad lasti in nadzira. In v tem je donos.

 

 

Paradržavno bančništvo nekega perkmandeljca

 

Ko ste vse skupaj prebrali, se vam lahko postavijo naslednja vprašanja: prvič, NLB in Abanka sta vendarle (paradržavni) banki, kaj imata ti banki s preprodajo podjetij? Ali naj ne bi bila njuna osnovna dejavnost kreditiranje in upravljanje z depoziti? Saj nista ne sklada ne investicijski banki, zato je neumno verjeti, da so poslovne kolobocije, ki sta jih banki počeli s podjetji iz Petričevega fevda, nekaj običajnega. Drugič, ali ni morda nekajkrat ponovljen proces prodaje lastniškega deleža v kakšnem izmed podjetij Petričevega imperija paradržavni banki in ponoven odkup, ki se zgodi v roku nekaj dni ali največ mesecev, več zaporednih poslovnih vzorcev, ne pa veriga čudnih naključij? Tretjič, kaj zdaj regulatorji, je perkmandeljc style preprodajanja podjetij način izčrpavanja bank ali legitimno poslovanje? Posebno v luči, da je eno perkmandeljsko podjetje celo solastnik banke, ki veriži lastniške izmenjave perkmandeljc podjetij iz Idrije. Četrtič, ali naj bi razumeli selitev Petriča iz enega bančnega nadzornega sveta v drugega, pospremljeno s perkmadeljc poslovanjem, kot kurioziteto ali posebne vrste financiranja njegovega imperija? In šestič, kdaj bo Hoogewerf organiziral tiskovno konferenco, na kateri bo pojasnil, da Petrič, ki ga sam sploh ne pozna, nikoli ni imel nikakršnega vpliva na Abanko in NLB, ker je bil tam, ravno tako, kot je danes v FMR, samo nadzornik.

 

 

Infografika: Petrič, Kolektor in NLB

 

 

 

In za hvala lepa, kratek kroki delovanja paradržavne banke

 

Uživajte v spodnji tabeli, v kateri so povzete transakcije med transakcijami, ki so tekle od lastnikov deležev Kolektorja proti Abanki in potem od Abanke nazaj k lastnikom deležev. Navdušilo vas bo nekaj zanimivosti. Na primer 23. julija 2004 proda Stojan Petrič Abanki 2,14 % delež Kolektorja in zato dobi 614.285 evrov. Nekaj mesecev kasneje, natančneje 4. oktobra 2004, proda Abanka Stojanu Petriču 2,14 % delež Kolektorja za 614.285 evrov, čez dobra dva dni, 6. oktobra 2004, pa proda Stojan Petrič 2,14 % delež Kolektorja podjetju FMR d.d., in sicer za 614.285 evrov. In ta vzorec se ponovi za vse mogoče idrijske vipovce iz Petričevega imperija. Ni kaj, zanimiv način, kako je FMR postal solastnik Kolektorja in naravnost fascinanten način delovanja neke paradržavne banke, kajne? Razumete pa tudi, da vse skupaj ni resnično, ne obstaja, če pa je res, pa v vsem, kar vidite, ni nič narobe, ker je to legitimna poslovna praksa v tej državi.

 

Zakaj objavljamo tabelo? Ker jo, cenjeni bralci, vsi v medijih imajo in vam je nočejo objaviti. Mi pa menimo, da imate pravico vedeti, kaj je tisto, česar vam slovenski mediji nočejo objaviti.

 

Nikakor ni odveč dodati, da je bilo podjetje FMR d.d. leta 2004 drugi največji lastnik Abanke (da je temu tako, se lahko preveri v poslovnih poročilih te banke, ki so dostopna na tej povezavi).

 

Del finančne ulice meni tudi, da je iz te tabele mogoče presoditi tudi, kako je potekala primarna akumulacija kapitala, posebej če vzamete v ozir, da so se simultano ob prekupčevanju deležev Kolektorja sklepale tudi individualne posojilne pogodbe med Abanko in izbranimi poslovnimi perkmandeljci iz zgornje tabele.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
14
21.05.2019 21:10
Vsake volitve, tudi tiste v Evropski parlament, občutno dvignejo raven patološkega narcisizma med politiki. Za boljši vpogled v ... Več.
Piše: Uredništvo
"Kdo ve, če tudi v meni ne počiva oseba, ki bi lahko postala papež!"
2
17.05.2019 22:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo četrti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
4
15.05.2019 23:59
Aljoša Pečan je leta 1998 kot uradnik ministrstva za gospodarstvo po nalogu tedanjega ministra vodil sklepanje poravnav z ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
17
14.05.2019 23:30
Ob novici, da je slovenski zunanji minister svojemu italijanskemu kolegu predlagal skupne policijske patrulje za učinkovito ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
7
10.05.2019 21:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo tretji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (2/10)
0
03.05.2019 23:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo drugi odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (1/10)
3
26.04.2019 23:00
V sodelovanju z založbo Beletrina bomo v desetih nadaljevanjih objavili odlomke iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz ... Več.
Piše: Uredništvo
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
10
23.04.2019 23:45
V občini Komen, kamor geografsko sodi tudi Štanjel, bo jutri 5. redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bo odvzem naziva ... Več.
Piše: Uredništvo, Jožef Švagelj
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
14
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,815
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,030
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,583
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,352
05/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,109
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,207
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,031
08/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,490
09/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,306
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 968