V.d. direktorja ljubljanskega UKC Simon Vrhunec je pogorel pred Novinarskim častnim razsodiščem, kjer je kritično poročanje o sebi in Janezu Zemljariču poskušal prikazati kot kršitev novinarskega kodeksa.
Novinarsko častno razsodišče je Simonu Vrhuncu, vršilcu dolžnosti generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, pokazalo rdeči karton, ko je ta v imenu institucije, ki jo vodi že šest let, novinarko Financ Andrejo Rednaka in kolumnista Financ Dejana Steinbucha obtožil več kršitev novinarskega kodeksa. Gre za odločitev, ki utegne pomembno vplivati na nadaljnje kritično in neodvisno poročanje medijev o dogodkih, ki pretresajo UKCL od začetka letošnjega leta, ko je internist dr. Ivan Radan s svojo provokacijo na nevrološkem oddelku sprožil sosledje dogodkov, katerih epilog utegnemo doživeti še pred začetkom poletnih počitnic.
Vrhuncu se trese stolček
Do takrat naj bi namreč Svet UKC, v katerem ima večino vlada, naposled le sprejel odločitev o objektivni kot tudi subjektivni odgovornosti vodstva te osrednje slovenske zdravstvene ustanove, ki jo vodi Simon Vrhunec. Doslej so bili v povezavi s Kliničnim centrom že večkrat kot sistemski problem izpostavljeni korupcija, klientelizem, nepravilnosti pri javnem naročanju in prirejeni razpisi ter povsem neurejena pravila glede t.i. dvoživk (zaposlenih, ki v popoldanskem času opravljajo zasebno pridobitno dejavnost).
Vrhunec, ki je tudi nečak nekdanjega partizanskega poveljnika in Titovega osebnega tajnika Marka Vrhunca, je postal tarča ostrih kritik, ker doslej ni uspel narediti reda v UKCL, znašel pa se je celo v preiskavi Nacionalnega preiskovalnega urada. Med ključnimi funkcionarji vodstva UKCL, ki se jim zaradi nevzdržnih razmer v hiši in doslej ugotovljenih nepravilnostih trese stolček, sta ob Simonu Vrhuncu še najmanj strokovni direktor UKCL Sergej Hojker in strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek.
Klinika Janeza Zemljariča kot metafora
Odločitev novinarskega častnega razsodišča je sicer majhen, a pomemben korak k utrjevanju svobode govora in kritičnega poročanja, bi lahko razumeli argumentacijo v razsodbi. Andreji Rednak je Vrhunec očital, da je kršila kodeks v članku Zakaj Janez Zemljarič trka na vrata Simona Vrhunca ter v Odgovor na prikaz nasprotnih dejstev Simona Vrhunca iz UKCL: Ne imejte nas za bebce. Rdeča nit njenega pisanja, ki je vznemirilo Vrhunca, je prav fenomen nekdanjega šefa Službe državne varnosti in tudi prvega direktorja UKCL Janeza Zemljariča.
Tudi Steinbuch je v kolumni Klinika Janeza Zemljariča izpostavil nenavadno vlogo tega nekdanjega partijskega mogotca, ki včasih deluje kot Vrhunčev mentor, njegovih pogostih obiskov uprave UKCL pa ni mogla zanikati niti hišna služba za odnose z javnostmi, čeprav so se zelo trudili. Častno razsodišče je zapisalo, da je bil Dejan Steinbuch v svoji kolumni do Simona Vrhunca sicer oster, ni pa pri tem zagrešil nobene od očitanih mu kršitev členov novinarskega kodeksa.
Razsodišču je sicer predsedovala Ranka Ivelja.