Komentar

Nekaj je grškega v deželi nemški

Kako Angela Merkel daje potuho Aleksisu Ciprasu s kršenjem temeljnih principov Evropske unije.

11.06.2015 07:10
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   Grčija   eu   nemčija   kriza   angela merkel   alexis tsipras

Grška kriza je namreč res težka, a bolnik je politično šibak, ostale članice pa relativno enotne. Če pa velike sile začnejo kršiti osnovna načela EU tako radikalno, kot to zdaj počne Nemčija, bo razkol veliko hujši.

Medtem ko so mnoge oči uprte v Grčijo, ki je najšibkejši člen za celotno EU, je veliko vprašanje, ali je najšibkejši člen EU lahko tudi najbolj usoden za EU. V večnacionalni skupnosti je bolj občutljivo, če osnovna načela in zaveze krši najmočnejši člen. In to Nemčija že počne, zaradi česar se lahko dvigne na noge večji del EU, ne le Grčija. Nemčija je namreč ob uvedbi minimalne plače v višini 8,50 evra na uro z novim letom uzakonila tudi pravilo, da se mora ta upoštevati na nemških tleh pri vseh storitvah, ki jih izvaja kdorkoli, četudi podjetje ali podjetnik nima sedeža v Nemčiji in četudi gre denimo samo za tranzit čez Nemčijo. Že na prvi pogled je seveda jasno, da je to pravilo ne samo navzkriž, ampak hudo navzkriž z osnovnimi načeli prostega pretoka dobrin, storitev in ljudi znotraj enotnega trga EU.

Nemčija, ki je največja sila EU in ki upravičeno zahteva od Grčije, naj spoštuje osnovne zaveze do partnerjev v EU in na evrskem območju, tudi sama grobo krši osnovna načela, na katerih sloni zaupanje v EU. Nemška kanclerka Angela Merkel tako na krožniku ponuja grškemu premierju Aleksisu Ciprasu izgovor, da tudi njemu ni treba marsikaj spoštovati. To pa je bistveno bolj nevarno za delovanje EU kot zgolj grška kriza. Zakaj?

 

Prost pretok denarja po Grčiji

Spomnim se leta 2008, ko se je tedanji minister za finance Andrej Bajuk nekega večera vrnil iz Bruslja, z zasedanja finančnih ministrov EU. Držeč se za glavo, je dejal: »Kaj delajo ti Grki?« Mislil je seveda na marsikaj, kar je pozneje postalo zelo jasno tudi širši javnosti, od neodgovornosti in netransparentnosti grških javnih financ, prek neverjetnih grških bonitet (denimo za uporabo računalnika na delovnem mestu), množičnega izplačevanja pokojnin že preminulim do neverjetnih davčnih privilegijev grškim velekapitalistom.

Takrat smo bili skoraj vsi na strani Nemčije, ki je veljala in še danes velja za zgled, kako se ravna v krizi. Socialdemokrat Gerhard Schröder je že pred krizo uvedel reforme in tako Nemčijo obvaroval pred depresijo še pred letom 2008. Tudi zato je bila Nemčija deležna podpore pri svojem trmastem in trdnem stališču do Grčije. Neumnosti, da so za grško krizo najbolj krive nemške banke, niso prevladale kot resen argument. Res pa je bilo v zadnjem času že čutiti pretirani nemški egoizem, ko gre za reševanje grške krize. Denimo v pogajanjih pogosto arogantnega nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja. Ampak – pogajanja so pogajanja, dejanja pa dejanja.

 

Prost pretok ljudi na zahod

Zlasti če se skupnih načel pri svojih dejanjih ne drži super sila. Prejšnji teden sem bil v Latviji. Država je v zadnjih 25 letih doživela pravo demografsko katastrofo. V času razpada Sovjetske zveze je bilo v Latviji 2,7 milijona prebivalcev. Zdaj jih je le okoli dva milijona. Skoraj pol milijona jih je odšlo s trebuhom za kruhom na zahod, največ na Norveško, v Veliko Britanijo, Belgijo, Nizozemsko, seveda tudi Nemčijo. To je velika izguba za to majhno državo, ki pa kljub temu in kljub veliki gospodarski povezanosti z Rusijo denimo trdno zagovarja sankcije zoper Putinovo državo. Slovaški in češki poslovneži nasprotno ne več, kljub zgodovinskemu spominu.

»Vemo, da moramo narediti vse, da razvijemo našo državo. Zahodne države EU ste nam s svojim zgledom v veliko pomoč,« je v petek v Jurmali pri Rigi dejala latvijska premierka in predsedujoča EU Laimdota Straujuma. Na zasedanju Eurochambresa, združenja evropskih gospodarskih zbornic. Povsem pravilna usmeritev. To je prava pot.

 

Prost nastop protekcionizma

Toda na istem zasedanju iste organizacije se je samo nekaj minut pred nastopom latvijske premierke na temo nemških grobih kršitev skupnih vrednot EU zgodil velik razkol. S skupno izjavo se je Nemčiji uprla srednja Evropa: poljski, madžarski, češki in slovaški predstavniki gospodarstva. Nato pa še bolgarski, slovenski, litovski, španski … Celo nemški gospodarstveniki so izrazili nestrinjanje s takšno odločitvijo nemške vlade. Toda predsednik Eurochambresa — Nemec — se je odločil za, zgolj navidez, salomonsko odločitev: prosil je vse, naj protestirajo na vseh možnih naslovih. Ni pa predlagal, da se na to odzove tudi Eurochambres. Razkol med evropskimi gospodarskimi zbornicami se bo zato zelo verjetno poglobil.

Je nacionalni protekcionistični interes prevladal nad osnovnim interesom gospodarstva? Evropska komisija je sicer že uvedla postopek zaradi kršitev proti Nemčiji, ko gre za vezavo minimalne plače na transport. Podpira minimalno plačo, ne pa nesorazmerno omejitev prostega pretoka storitev. A to še ne pomeni, da se bo Nemčija morala umakniti. Ob robu zasedanja Eurochambresa je bila denimo tudi zanimiva informacija, da je pristojna nemška ministrica za delo Andrea Nahles izza kamer priznala, da gre za »politično odločitev«, a hkrati dodala, da je ne bodo umaknili, ne bodo pa nadzirali spoštovanja tega predpisa.

Zveni malo domače, mar ne? Nekaj je grškega v deželi nemški. A avtoprevozniki se bojijo še nečesa, namreč da bo kmalu kaj podobnega storila še Francija in da se bo Evropska komisija znašla v kotu s svojim postopkom proti Nemčiji. EU pa morda na veliko hujšem razpotju, kot se ta hip zdi zaradi grške krize.

Grška kriza je namreč res težka, a bolnik je politično šibak, ostale članice pa relativno enotne. Če pa velike sile začnejo kršiti osnovna načela EU tako radikalno, kot to zdaj počne Nemčija, bo razkol veliko hujši.

Kaj si bo denimo mislila latvijska premierka o enotnem trgu EU, če bodo kadri, katerih šolanje plačujejo latvijski davkoplačevalci, prosto zapuščali domovino in prispevali k BDP razvitih članic zahoda, obenem pa latvijska transportna podjetja ne bodo mogla prosto konkurirati na nemškem in morda še katerem drugem trgu?

In kaj na to poreče populistični Cipras?

Ko velike sile začnejo grobo kršiti pravila, takrat se večnacionalne skupnosti lahko najbolj zamajejo. Veliki imajo v takšnih skupnostih pač večjo odgovornost.

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
8
16.05.2021 11:00
Gospod Ostan, kako je mogoče, da nekdo, ki deluje toliko let na področju gledališke umetnosti, ne premore niti toliko poguma, da ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zločin bi bil v času helikopterskega denarja ne zgraditi NUK2
5
16.05.2021 05:40
V zadnjih desetih letih opravljam svoj poklic v stolpnici. V virusnem času so pred mojim oknom zgradili novo vertikalo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
23
14.05.2021 05:03
Na portalu+ bomo v prihodnjih osmih tednih objavili osem prispevkov ob tridesetletnici Slovenije. Izbor se bo morda komu zdel ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
34
12.05.2021 04:00
Prejšnji torek pozno zvečer so me poklicali iz Zdravstvenega zavoda Zdravje in me povabili na cepljenje. Nisem oklevala. Že ... Več.
Piše: Ana Jud
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
10
11.05.2021 05:30
Sem prespal nasilno zrušitev demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva, sem zaradi nemirnih sanj preslišal tanke na ulicah ... Več.
Piše: Denis Poniž
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
25
09.05.2021 22:00
Precej prahu so dvignila priporočila NIJZ za slovenske glasbenike glede zaščitnih ukrepov med koncerti. Posmehovanje so sprožila ... Več.
Piše: Milan Krek
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
2
09.05.2021 11:00
Aprila 1944 naj bi v Bazi 20 Jože Javoršek zasnoval in uspešno izpeljal kulturni miting. Dramaturško domiselno zasnovan ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"
5
09.05.2021 06:00
Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
14
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.966
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.765
03/
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
Simona Rebolj
Ogledov: 1.621
04/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.478
05/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.303
06/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.159
07/
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
Uredništvo
Ogledov: 802
08/
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
Tomaž Seljak
Ogledov: 819
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.150
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 997