Komentar

Nekaj je grškega v deželi nemški

Kako Angela Merkel daje potuho Aleksisu Ciprasu s kršenjem temeljnih principov Evropske unije.

11.06.2015 07:10
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   Grčija   eu   nemčija   kriza   angela merkel   alexis tsipras

Grška kriza je namreč res težka, a bolnik je politično šibak, ostale članice pa relativno enotne. Če pa velike sile začnejo kršiti osnovna načela EU tako radikalno, kot to zdaj počne Nemčija, bo razkol veliko hujši.

Medtem ko so mnoge oči uprte v Grčijo, ki je najšibkejši člen za celotno EU, je veliko vprašanje, ali je najšibkejši člen EU lahko tudi najbolj usoden za EU. V večnacionalni skupnosti je bolj občutljivo, če osnovna načela in zaveze krši najmočnejši člen. In to Nemčija že počne, zaradi česar se lahko dvigne na noge večji del EU, ne le Grčija. Nemčija je namreč ob uvedbi minimalne plače v višini 8,50 evra na uro z novim letom uzakonila tudi pravilo, da se mora ta upoštevati na nemških tleh pri vseh storitvah, ki jih izvaja kdorkoli, četudi podjetje ali podjetnik nima sedeža v Nemčiji in četudi gre denimo samo za tranzit čez Nemčijo. Že na prvi pogled je seveda jasno, da je to pravilo ne samo navzkriž, ampak hudo navzkriž z osnovnimi načeli prostega pretoka dobrin, storitev in ljudi znotraj enotnega trga EU.

Nemčija, ki je največja sila EU in ki upravičeno zahteva od Grčije, naj spoštuje osnovne zaveze do partnerjev v EU in na evrskem območju, tudi sama grobo krši osnovna načela, na katerih sloni zaupanje v EU. Nemška kanclerka Angela Merkel tako na krožniku ponuja grškemu premierju Aleksisu Ciprasu izgovor, da tudi njemu ni treba marsikaj spoštovati. To pa je bistveno bolj nevarno za delovanje EU kot zgolj grška kriza. Zakaj?

 

Prost pretok denarja po Grčiji

Spomnim se leta 2008, ko se je tedanji minister za finance Andrej Bajuk nekega večera vrnil iz Bruslja, z zasedanja finančnih ministrov EU. Držeč se za glavo, je dejal: »Kaj delajo ti Grki?« Mislil je seveda na marsikaj, kar je pozneje postalo zelo jasno tudi širši javnosti, od neodgovornosti in netransparentnosti grških javnih financ, prek neverjetnih grških bonitet (denimo za uporabo računalnika na delovnem mestu), množičnega izplačevanja pokojnin že preminulim do neverjetnih davčnih privilegijev grškim velekapitalistom.

Takrat smo bili skoraj vsi na strani Nemčije, ki je veljala in še danes velja za zgled, kako se ravna v krizi. Socialdemokrat Gerhard Schröder je že pred krizo uvedel reforme in tako Nemčijo obvaroval pred depresijo še pred letom 2008. Tudi zato je bila Nemčija deležna podpore pri svojem trmastem in trdnem stališču do Grčije. Neumnosti, da so za grško krizo najbolj krive nemške banke, niso prevladale kot resen argument. Res pa je bilo v zadnjem času že čutiti pretirani nemški egoizem, ko gre za reševanje grške krize. Denimo v pogajanjih pogosto arogantnega nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja. Ampak – pogajanja so pogajanja, dejanja pa dejanja.

 

Prost pretok ljudi na zahod

Zlasti če se skupnih načel pri svojih dejanjih ne drži super sila. Prejšnji teden sem bil v Latviji. Država je v zadnjih 25 letih doživela pravo demografsko katastrofo. V času razpada Sovjetske zveze je bilo v Latviji 2,7 milijona prebivalcev. Zdaj jih je le okoli dva milijona. Skoraj pol milijona jih je odšlo s trebuhom za kruhom na zahod, največ na Norveško, v Veliko Britanijo, Belgijo, Nizozemsko, seveda tudi Nemčijo. To je velika izguba za to majhno državo, ki pa kljub temu in kljub veliki gospodarski povezanosti z Rusijo denimo trdno zagovarja sankcije zoper Putinovo državo. Slovaški in češki poslovneži nasprotno ne več, kljub zgodovinskemu spominu.

»Vemo, da moramo narediti vse, da razvijemo našo državo. Zahodne države EU ste nam s svojim zgledom v veliko pomoč,« je v petek v Jurmali pri Rigi dejala latvijska premierka in predsedujoča EU Laimdota Straujuma. Na zasedanju Eurochambresa, združenja evropskih gospodarskih zbornic. Povsem pravilna usmeritev. To je prava pot.

 

Prost nastop protekcionizma

Toda na istem zasedanju iste organizacije se je samo nekaj minut pred nastopom latvijske premierke na temo nemških grobih kršitev skupnih vrednot EU zgodil velik razkol. S skupno izjavo se je Nemčiji uprla srednja Evropa: poljski, madžarski, češki in slovaški predstavniki gospodarstva. Nato pa še bolgarski, slovenski, litovski, španski … Celo nemški gospodarstveniki so izrazili nestrinjanje s takšno odločitvijo nemške vlade. Toda predsednik Eurochambresa — Nemec — se je odločil za, zgolj navidez, salomonsko odločitev: prosil je vse, naj protestirajo na vseh možnih naslovih. Ni pa predlagal, da se na to odzove tudi Eurochambres. Razkol med evropskimi gospodarskimi zbornicami se bo zato zelo verjetno poglobil.

Je nacionalni protekcionistični interes prevladal nad osnovnim interesom gospodarstva? Evropska komisija je sicer že uvedla postopek zaradi kršitev proti Nemčiji, ko gre za vezavo minimalne plače na transport. Podpira minimalno plačo, ne pa nesorazmerno omejitev prostega pretoka storitev. A to še ne pomeni, da se bo Nemčija morala umakniti. Ob robu zasedanja Eurochambresa je bila denimo tudi zanimiva informacija, da je pristojna nemška ministrica za delo Andrea Nahles izza kamer priznala, da gre za »politično odločitev«, a hkrati dodala, da je ne bodo umaknili, ne bodo pa nadzirali spoštovanja tega predpisa.

Zveni malo domače, mar ne? Nekaj je grškega v deželi nemški. A avtoprevozniki se bojijo še nečesa, namreč da bo kmalu kaj podobnega storila še Francija in da se bo Evropska komisija znašla v kotu s svojim postopkom proti Nemčiji. EU pa morda na veliko hujšem razpotju, kot se ta hip zdi zaradi grške krize.

Grška kriza je namreč res težka, a bolnik je politično šibak, ostale članice pa relativno enotne. Če pa velike sile začnejo kršiti osnovna načela EU tako radikalno, kot to zdaj počne Nemčija, bo razkol veliko hujši.

Kaj si bo denimo mislila latvijska premierka o enotnem trgu EU, če bodo kadri, katerih šolanje plačujejo latvijski davkoplačevalci, prosto zapuščali domovino in prispevali k BDP razvitih članic zahoda, obenem pa latvijska transportna podjetja ne bodo mogla prosto konkurirati na nemškem in morda še katerem drugem trgu?

In kaj na to poreče populistični Cipras?

Ko velike sile začnejo grobo kršiti pravila, takrat se večnacionalne skupnosti lahko najbolj zamajejo. Veliki imajo v takšnih skupnostih pač večjo odgovornost.

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,876
02/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,421
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,649
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,797
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,469
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 957
07/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,747
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 796
09/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 786
10/
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
Dragan Živadinov
Ogledov: 512