Komentar

Potres evropskih volitev odnesel Lukšiča in Viranta

Lukšič bi lahko bil predsednik vlade, a je za mandatarko podprl Alenko Bratušek. Danes ne more biti več niti predsednik stranke.

29.05.2014 14:07
Piše: Boris Meglič

Levo: Igor Lukšič, zdaj že bivši predsednik stranke SD, na sredini: Evropski parlament, desno: Gregor Virant, zdaj že bivši predsednik stranke DL. Vir: www.mediaspeed.net, Evropski parlament

Slogan Igorja Lukšiča nam je povedal, da naj ga volimo zaradi tistega, kar on ni, izgubil pa je zaradi tega, kar on je.

 

Levica naj se sprijazni s tem, da vsakič izbere in izvoli kandidata, ki zlomi hrbtenico svojim.

 

Člani stranke DL, predvsem vodstva stranke, naj se potolažijo s tem, da jim ni nihče storil nič hudega, saj se globoko v sebi strinjajo, da jih je pokopalo prav to, kar so sami ves čas zagovarjali.

Nadvse dolgočasne in za Slovenijo nič kaj usodne evropske volitve, so premaknile slovenski politični prostor. Ko je Igor Lukšič prvič stopil na vago še pred volivci, je dobil gigantsko klofuto lastnega volilnega telesa. To je podprlo poslanko, ki karizme predsednika SD niti v političnem prostoru niti med člani stranke SD, nikoli ni bila zmožna zasenčiti ali pa predsedniku Lukšiču resno konkurirati.

 

Gregorju Virantu, ki je pred vstopom v vlado Alenke Bratušek užival 8-odstotno javnomnenjsko podporo, je neizmuzljivo odbila ura resnice in je zaradi - bodimo pošteni - pričakovanega potopa na vsakršnih volitvah, ki sledijo, odstopil z mesta predsednika zavožene stranke DL. Igor Šoltes, prvi in edini resni politični igralec v svoji novo nastajajoči stranki - Verjamem pa je z izvolitvijo v evropski parlament svojo stranko obglavil in jo oskubil edinega razloga za naklonjenost volivcev, česar se lahko razveseli predvsem Miro Cerar (in sovražniki potomstva Edvarda Kardelja, seveda).

 

 

Kaj se dogaja z levico?

 

Kampanja Igorja Lukšiča je bila bizarna in fiasko hkrati. Ne le, da vrli strategi SD na volilne plakate niso znali zapisati niti številke, ki jo je potrebno obkrožiti - klasična sugestija je to. Njegov slogan nam je povedal, da naj ga volimo zaradi tistega, kar on ni – "imperialna desnica". Ni pa znal povedati nič o tem, kar on je. In bodimo pošteni: izgubil je zaradi tega, kar on je, zaradi tistega, kar on ni, pa so zmagovali drugi. In zmagali.

 

Stranka SD svojih volivcev na nikakršen način ni obvestila o zaporedni številki liste, ki jo označuje, kar je sicer običajna praksa. Levo: Spletna stran stranke SD, Desno: Volilni plakat stranke SD. Vir: Janez Novak

 

Volilna kampanja je namenjena temu, da se izboljša svojo podobo v javnosti, da predstavi najnovejše programske smernice, ne pa samo in zgolj temu, da napada druge. Zgolj slednje se počne v državnem zboru, po zmagi. In slovenski volivci s(m)o večkrat pokazali, da ne maramo oholoega, cenenega, arogantnega in brezvsebinskega agitatorstva.

 

Ideje Igorja Lukšiča so vse že preizkušene, videne in poražene, druge vsebine pa nima. Zato zgolj njegovi siloviti napadi, ki naj bi lomili kosti nasprotnikom, ne morejo delovati drugače kot samouničevalno. Ampak profesor in doktor analize in inženiringa javnega mnenja, za kar se ima Igor Lukšič, ni opazil, da se spušča v polje, ki ga očita Janezu Janši. Zato je izgubil. Izgubil je tudi iz istega razloga kot Gregor Virant - političnega preračunavanja in vstopa v vlado Alenke Bratušek. Igor Lukšič, spomnimo, bi namreč lahko prevzel krmilo vlade, če se ne bi odločil za pajdaštvo z Alenko Bratušek, ki ga je očitno stalo politične kariere. Tu se je veliki javnomnenjski strateg usodno uštel.

 

Argument, da je levica nedisciplinirana ali pa neenotna (kakor želite: prvi izraz mediji uporabljajo za osovraženo desnico, drugega za malikovano levico), ne pije vode. Levica Igorja Lukšiča je dekadentna. In to ji očita tudi baza članov stranke. Igor namreč rohni proti zasebnemu zdravstvu, medtem ko njegova družinska ekonomija temelji na zasebnem zdravstvu. Prav tako Lukšič nikoli ni uspešno demantiral očitka parazitiranja na sredstvih njemu drage FDV. To so ključni razlogi ustanavljanja levih alternativ. Stranko SD so uničili tisti, ki so izvolili Lukšiča.

 

In tudi: je kdo kdaj pomislil, da etablirano levico vodijo in zastopajo tisti akterji, ki so nas pripeljali v zlom države? Igor Lukšič je bil namreč v času najhujših zablod slovenske države ne le minister in podpredsednik vladajoče stranke - bil je njen glavni ideolog! Zgrešenost Lukšičeve ideologije, posajene na boj proti prostem trgu, imperializmu in zlim silam kapitalizma, bi morali spoznati tudi njegovi študentje s FDV, če le premorejo malo razuma in trohico kritične distance do velikana razumevanja obnašanja družbe, Igorja Lukšiča.

 

Levica naj se sprijazni s tem, da vsakič izbere in izvoli kandidata, ki zlomi hrbtenico svojim. Zato naj ne jokajo ob razsulu, katerega inženirji so sami. Morda ga (iz)volijo zato, ker želijo restavracijo marksizma, morda zato, da se ubranijo uničujočega pohoda tranzicijskih vrednot, za katere so se odločili sami ali pa zato, da bi ne prišel na oblast Janez Janša. Ampak na volitvah se zgolj s tem ne zmaguje.

 

Zato si bodo morali levičarji, če bodo hoteli zmagovati, natočiti čistega vina, spisati kredibilen in vsebinski gospodarski, politični in družbeni program, kakršnega bi družboslovec moral obvladati (levičarji se gredo radi tudi družbenega inženiringa) in pridobiti na čelo umirjenega strokovnega ideologa, ki bo predlagal kaj drugega kot boj proti vrednotam, ki jih zastopa EU. Tudi to se da. Seveda pa nam bodo težko prodali tezo o skandinavskem komunizmu, ki jim služi kot opora za uvajanje sloveniziranega "skandinavskega modela", ki to ni.

 

Bodimo odkriti: če bi uspela ideja Igorja Lukšiča – da bi EU postala transferna unija, bi interes za takšno integracijo izgubila, po premožnosti zgornja, polovica evropske skupnosti na kateri vsa platforma sloni. Bodimo še neposredni: draga levica, slovenska delovna mesta, kamor bi si tujci prišli k nam denar zaslužit, pred njimi varujete, mislite pa, da vam bodo neki drugi ljudje denar kar dajali, pa še delali ne bi zanj? Zato moramo po poti logike spoznati, da levico zaradi svoje oholosti, samovšečnosti, arogance in mlatenja prazne populistične slame, ki se jo da prodati samo v šentflorjanski zabačeni vukojebini, uničuje Igor Lukšič.

 

 

In kaj se bo še zgodilo z levico?

 

Upoštevajmo dve okoliščini. Prvič: novo nastajajoča stranka Igorja Šoltesa je z njegovim odhodom v evropski parlament obglavljena. In drugič: Miro Cerar, ki ga na evropskih volitvah sploh ni bilo, bo glasove pobiral predvsem Šoltesovi Verjamem, Združeni levici, Socialnim demokratom, Pozitivni Sloveniji in Solidarnosti (čeprav se slednji ne da veliko odvzeti). Tako je potrebno upoštevati, da se bodo glasovi "normalnih" volivcev, kot bi jih označil Jože Mencinger, še močno porazdelili, pri čemer bo Janez Janša starejše in radikalnejše demokratično-socialistično volilno telo stranke Združena levica, glede na klasifikacijo kakršno je postavil, označil za "zombije". Stranka Združena levica je namreč po raziskavah konsolidirala prav te - starejše prebivalstvo, zazrto v predhodni družbeno politični model Jugoslavije.

 

Pričakovati gre, da bo zmernejši levičar, Miro Cerar, potopil Šoltesovo Verjamem in ne prav močno ogrozil radikalnejše Združene levice, kar spet pomeni poraz za radikalnega Lukšiča, ki ni zmožen konkurirati več niti med radikalno niti med umirjeno levico. Verjetno se tega v resnici zaveda tudi prvak SD sam in je iskal zadnji zasilni izhod v pobegu v evropski parlament. Njegov razkriti propadli manever je zgovoren.

 

Sprevrženost Igorja Lukšiča se kaže tudi v tem, da je Borutu Pahorju v letu 2007, ko se je stranka SD pripravljala na državnozborske volitve, očital prav to, kar je načrtoval sam in pri čemer je propadel – da Pahor ne sme razmišljati o pobegu na neke druge volitve (predsedniške, kjer je zmagal Danilo Türk), saj je odgovoren pohodu stranke, ki jo vodi, na oblast, bolj kot sebi. Igor Lukšič pa se je v ponovnem pohodu stranke na oblast raje odločil za kolaboracijo z Alenko Bratušek in prodal interes svojih tovarišev. Zato torej: zbogom nenačelni Igor Lukšič!

 

Igor Lukšič je zaradi svoje oholosti, arogance in mlatenja prazne populistične slame postlal neverjetno mehko steljo Igorju Šoltesu in Miru Cerarju. Glejte in čudite se, ko boste videli po odhodu Šoltesa v EU parlament nazadovanje stranke Verjamem. Ampak zavedajte se, da je Igor Šoltes uspel dobro kapitalizirati svoj vložek. Levica je tega lahko vesela, saj ji omogoča višjo stopnjo konsolidacije. Ne čudite se niti dejstvu, da bodo »hard-core« marksizem Združene levice, čeprav jih vodi mladenič Luka Mesec, volili zgolj "zombiji", kot bi jim rekel Janez Janša, in sploh ne mladi, saj je v svojem jedru najbližje propadli titovini – sanjam starejše leve generacije.

 

 

SDS je izgubila tako kot celotna desna zasedba - na račun novih nekvalificiranih strank

 

SDS ni prav nič na pohodu. Pobrala je z mize zgolj tisto, kar "je njeno" oziroma, kar smo pričakovali, da bo. Dobila je nekaj manj kot 2 odstotka manj kot na predhodnih evropskih volitvah. Je pač največja stranka levice - SD v razsulu, ker je jedro najmočnejše leve stranke SD arogantno in fanatično ter zagrenjeno v svojem "antikapitalističnem" ideološkem credu – tokrat je dobila SD 10,3 odstotka manj in več kot razpolovila predhodni izid. Združena lista NSi in SLS je prav tako izgubila, saj je imela NSi na predhodnih evropskih volitvah 16,58 odstotka glasov, SLS pa 3,58 odstotka glasov – skupno 20,16, torej je njuna skupna lista letos izgubila 3,66 odstotka glasov.

 

V resnici je desnica izgubila. Na predhodnih evropskih volitvah je konsolidirala 47,15 odstotka glasov, letos pa 41,4 odstotka. Glavno, kar je levici znižalo podporo, je njena razdrobljenost in skupine kot so Sanjska služba, Pirati, Zeleni in stranka Slovenski narod.  

 

 

Virantovi, hvala za sodelovanje

 

Tisto, kar je bilo najbolj jasno je le, da bodo Virantovi realizirali podporo v višini odstotka pa tja do dveh. Takšen izid je lahko presenetil samo člane stranke DL. Toliko so jim namreč kazale vse relevantne napovedi že več mesecev. V resnici gre za tragično zgodbo neke stranke (katere limit je bil ob nastanku le modro nebo), v celoti podrejene kultu voditelja (nikakor pa raciumu) in njegovemu notranjemu občutku odločanja. 

 

V predvolilnem obdobju leta 2011 je anketa časnika Delo v določenem trenutku tedanjo Državljansko listo Gregorja Viranta postavila na prvo mesto z več kot 30 odstotki podpore, danes pa je že več kot leto dni pod dvema odstotkoma javnomnenjske podpore, popolnoma na kolenih in brez pravih odgovorov, rešitev. Eden izmed razlogov je verjetno tudi ta, da se je predsednik, bolj kot za programske rešitve svoje stranke, zavzemal za interese drugih strank in sklepal (tudi osebna) zavezništva na račun vrednot, ki jih je v program zapisalo strankarsko jedro, ki je stranko zapustilo prvo, že davno. Da bo šla DL na nove volitve s starim programom, po tem ko ga ni zastopala niti pomotoma, vam bo – volivcem, še zadnji dokaz, kako malo je vreden zapis ukrepov, ki naj bi jih stranka izvajala ali pa vsaj zastopala. 

 

Kakorkoli. Gregorja Viranta v politični orbiti ni več. Je preteklost. Tako kot je preteklost njegova stranka, ki bo morala prvič pokazati, ali je ona zmožna obstati na političnem parketu. Zato Gregorja Viranta pustimo pri miru. Člani stranke DL, predvsem vodstva stranke, pa naj se potolažijo s tem, da jim ni nihče storil nič hudega, saj se globoko v sebi strinjajo, da jih je pokopalo prav to, kar so sami ves čas zagovarjali in zastopali. Tolaži naj jih tudi dejstvo, da je propadla stranka, v katere nastanek niso vložili nekega napora. Easy come – easy go*, v čem je tragedija?

 

 

Neuradni rezultati volitev v evropski parlament

Osmoljenci tokratnih evropskih volitev so Jelko Kacin, Jože Mencinger, Gregor Virant in največji med njimi – Igor Lukšič. Vir: Državna volilna komisija. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Vir: Državna volilna komisija. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Sestava evropskega parlamenta 2014

Glede na predhodno sestavo bo tokrat v Evropskem parlamentu malo manj zastopana desnica, levica pa malo bolj. Prav tako so pridobili tudi evro skeptiki. V evropski parlament so se tokrat uvrstili tudi kandidati skrajnih političnih gibanj, kot je na primer grška neonacistična Zlata Zora. Vir: Evropski parlament. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Vir: Evropski parlament. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Natančnejša analiza volilnih rezultatov sledi …

 

 

Razkritje: Avtor tega komentarja je bil prve štiri mesece obstoja DL njen član in kandidat na volitvah za DZ.

 

 

*Prevod: Lahko dobljeno – lahko izgubljeno

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,554
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,206
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,619
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,472
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,972
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,905
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,353
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 1,002
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 709
10/
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
Božo Cerar
Ogledov: 576