Komentar

Potres evropskih volitev odnesel Lukšiča in Viranta

Lukšič bi lahko bil predsednik vlade, a je za mandatarko podprl Alenko Bratušek. Danes ne more biti več niti predsednik stranke.

29.05.2014 14:07
Piše: Boris Meglič

Levo: Igor Lukšič, zdaj že bivši predsednik stranke SD, na sredini: Evropski parlament, desno: Gregor Virant, zdaj že bivši predsednik stranke DL. Vir: www.mediaspeed.net, Evropski parlament

Slogan Igorja Lukšiča nam je povedal, da naj ga volimo zaradi tistega, kar on ni, izgubil pa je zaradi tega, kar on je.

 

Levica naj se sprijazni s tem, da vsakič izbere in izvoli kandidata, ki zlomi hrbtenico svojim.

 

Člani stranke DL, predvsem vodstva stranke, naj se potolažijo s tem, da jim ni nihče storil nič hudega, saj se globoko v sebi strinjajo, da jih je pokopalo prav to, kar so sami ves čas zagovarjali.

Nadvse dolgočasne in za Slovenijo nič kaj usodne evropske volitve, so premaknile slovenski politični prostor. Ko je Igor Lukšič prvič stopil na vago še pred volivci, je dobil gigantsko klofuto lastnega volilnega telesa. To je podprlo poslanko, ki karizme predsednika SD niti v političnem prostoru niti med člani stranke SD, nikoli ni bila zmožna zasenčiti ali pa predsedniku Lukšiču resno konkurirati.

 

Gregorju Virantu, ki je pred vstopom v vlado Alenke Bratušek užival 8-odstotno javnomnenjsko podporo, je neizmuzljivo odbila ura resnice in je zaradi - bodimo pošteni - pričakovanega potopa na vsakršnih volitvah, ki sledijo, odstopil z mesta predsednika zavožene stranke DL. Igor Šoltes, prvi in edini resni politični igralec v svoji novo nastajajoči stranki - Verjamem pa je z izvolitvijo v evropski parlament svojo stranko obglavil in jo oskubil edinega razloga za naklonjenost volivcev, česar se lahko razveseli predvsem Miro Cerar (in sovražniki potomstva Edvarda Kardelja, seveda).

 

 

Kaj se dogaja z levico?

 

Kampanja Igorja Lukšiča je bila bizarna in fiasko hkrati. Ne le, da vrli strategi SD na volilne plakate niso znali zapisati niti številke, ki jo je potrebno obkrožiti - klasična sugestija je to. Njegov slogan nam je povedal, da naj ga volimo zaradi tistega, kar on ni – "imperialna desnica". Ni pa znal povedati nič o tem, kar on je. In bodimo pošteni: izgubil je zaradi tega, kar on je, zaradi tistega, kar on ni, pa so zmagovali drugi. In zmagali.

 

Stranka SD svojih volivcev na nikakršen način ni obvestila o zaporedni številki liste, ki jo označuje, kar je sicer običajna praksa. Levo: Spletna stran stranke SD, Desno: Volilni plakat stranke SD. Vir: Janez Novak

 

Volilna kampanja je namenjena temu, da se izboljša svojo podobo v javnosti, da predstavi najnovejše programske smernice, ne pa samo in zgolj temu, da napada druge. Zgolj slednje se počne v državnem zboru, po zmagi. In slovenski volivci s(m)o večkrat pokazali, da ne maramo oholoega, cenenega, arogantnega in brezvsebinskega agitatorstva.

 

Ideje Igorja Lukšiča so vse že preizkušene, videne in poražene, druge vsebine pa nima. Zato zgolj njegovi siloviti napadi, ki naj bi lomili kosti nasprotnikom, ne morejo delovati drugače kot samouničevalno. Ampak profesor in doktor analize in inženiringa javnega mnenja, za kar se ima Igor Lukšič, ni opazil, da se spušča v polje, ki ga očita Janezu Janši. Zato je izgubil. Izgubil je tudi iz istega razloga kot Gregor Virant - političnega preračunavanja in vstopa v vlado Alenke Bratušek. Igor Lukšič, spomnimo, bi namreč lahko prevzel krmilo vlade, če se ne bi odločil za pajdaštvo z Alenko Bratušek, ki ga je očitno stalo politične kariere. Tu se je veliki javnomnenjski strateg usodno uštel.

 

Argument, da je levica nedisciplinirana ali pa neenotna (kakor želite: prvi izraz mediji uporabljajo za osovraženo desnico, drugega za malikovano levico), ne pije vode. Levica Igorja Lukšiča je dekadentna. In to ji očita tudi baza članov stranke. Igor namreč rohni proti zasebnemu zdravstvu, medtem ko njegova družinska ekonomija temelji na zasebnem zdravstvu. Prav tako Lukšič nikoli ni uspešno demantiral očitka parazitiranja na sredstvih njemu drage FDV. To so ključni razlogi ustanavljanja levih alternativ. Stranko SD so uničili tisti, ki so izvolili Lukšiča.

 

In tudi: je kdo kdaj pomislil, da etablirano levico vodijo in zastopajo tisti akterji, ki so nas pripeljali v zlom države? Igor Lukšič je bil namreč v času najhujših zablod slovenske države ne le minister in podpredsednik vladajoče stranke - bil je njen glavni ideolog! Zgrešenost Lukšičeve ideologije, posajene na boj proti prostem trgu, imperializmu in zlim silam kapitalizma, bi morali spoznati tudi njegovi študentje s FDV, če le premorejo malo razuma in trohico kritične distance do velikana razumevanja obnašanja družbe, Igorja Lukšiča.

 

Levica naj se sprijazni s tem, da vsakič izbere in izvoli kandidata, ki zlomi hrbtenico svojim. Zato naj ne jokajo ob razsulu, katerega inženirji so sami. Morda ga (iz)volijo zato, ker želijo restavracijo marksizma, morda zato, da se ubranijo uničujočega pohoda tranzicijskih vrednot, za katere so se odločili sami ali pa zato, da bi ne prišel na oblast Janez Janša. Ampak na volitvah se zgolj s tem ne zmaguje.

 

Zato si bodo morali levičarji, če bodo hoteli zmagovati, natočiti čistega vina, spisati kredibilen in vsebinski gospodarski, politični in družbeni program, kakršnega bi družboslovec moral obvladati (levičarji se gredo radi tudi družbenega inženiringa) in pridobiti na čelo umirjenega strokovnega ideologa, ki bo predlagal kaj drugega kot boj proti vrednotam, ki jih zastopa EU. Tudi to se da. Seveda pa nam bodo težko prodali tezo o skandinavskem komunizmu, ki jim služi kot opora za uvajanje sloveniziranega "skandinavskega modela", ki to ni.

 

Bodimo odkriti: če bi uspela ideja Igorja Lukšiča – da bi EU postala transferna unija, bi interes za takšno integracijo izgubila, po premožnosti zgornja, polovica evropske skupnosti na kateri vsa platforma sloni. Bodimo še neposredni: draga levica, slovenska delovna mesta, kamor bi si tujci prišli k nam denar zaslužit, pred njimi varujete, mislite pa, da vam bodo neki drugi ljudje denar kar dajali, pa še delali ne bi zanj? Zato moramo po poti logike spoznati, da levico zaradi svoje oholosti, samovšečnosti, arogance in mlatenja prazne populistične slame, ki se jo da prodati samo v šentflorjanski zabačeni vukojebini, uničuje Igor Lukšič.

 

 

In kaj se bo še zgodilo z levico?

 

Upoštevajmo dve okoliščini. Prvič: novo nastajajoča stranka Igorja Šoltesa je z njegovim odhodom v evropski parlament obglavljena. In drugič: Miro Cerar, ki ga na evropskih volitvah sploh ni bilo, bo glasove pobiral predvsem Šoltesovi Verjamem, Združeni levici, Socialnim demokratom, Pozitivni Sloveniji in Solidarnosti (čeprav se slednji ne da veliko odvzeti). Tako je potrebno upoštevati, da se bodo glasovi "normalnih" volivcev, kot bi jih označil Jože Mencinger, še močno porazdelili, pri čemer bo Janez Janša starejše in radikalnejše demokratično-socialistično volilno telo stranke Združena levica, glede na klasifikacijo kakršno je postavil, označil za "zombije". Stranka Združena levica je namreč po raziskavah konsolidirala prav te - starejše prebivalstvo, zazrto v predhodni družbeno politični model Jugoslavije.

 

Pričakovati gre, da bo zmernejši levičar, Miro Cerar, potopil Šoltesovo Verjamem in ne prav močno ogrozil radikalnejše Združene levice, kar spet pomeni poraz za radikalnega Lukšiča, ki ni zmožen konkurirati več niti med radikalno niti med umirjeno levico. Verjetno se tega v resnici zaveda tudi prvak SD sam in je iskal zadnji zasilni izhod v pobegu v evropski parlament. Njegov razkriti propadli manever je zgovoren.

 

Sprevrženost Igorja Lukšiča se kaže tudi v tem, da je Borutu Pahorju v letu 2007, ko se je stranka SD pripravljala na državnozborske volitve, očital prav to, kar je načrtoval sam in pri čemer je propadel – da Pahor ne sme razmišljati o pobegu na neke druge volitve (predsedniške, kjer je zmagal Danilo Türk), saj je odgovoren pohodu stranke, ki jo vodi, na oblast, bolj kot sebi. Igor Lukšič pa se je v ponovnem pohodu stranke na oblast raje odločil za kolaboracijo z Alenko Bratušek in prodal interes svojih tovarišev. Zato torej: zbogom nenačelni Igor Lukšič!

 

Igor Lukšič je zaradi svoje oholosti, arogance in mlatenja prazne populistične slame postlal neverjetno mehko steljo Igorju Šoltesu in Miru Cerarju. Glejte in čudite se, ko boste videli po odhodu Šoltesa v EU parlament nazadovanje stranke Verjamem. Ampak zavedajte se, da je Igor Šoltes uspel dobro kapitalizirati svoj vložek. Levica je tega lahko vesela, saj ji omogoča višjo stopnjo konsolidacije. Ne čudite se niti dejstvu, da bodo »hard-core« marksizem Združene levice, čeprav jih vodi mladenič Luka Mesec, volili zgolj "zombiji", kot bi jim rekel Janez Janša, in sploh ne mladi, saj je v svojem jedru najbližje propadli titovini – sanjam starejše leve generacije.

 

 

SDS je izgubila tako kot celotna desna zasedba - na račun novih nekvalificiranih strank

 

SDS ni prav nič na pohodu. Pobrala je z mize zgolj tisto, kar "je njeno" oziroma, kar smo pričakovali, da bo. Dobila je nekaj manj kot 2 odstotka manj kot na predhodnih evropskih volitvah. Je pač največja stranka levice - SD v razsulu, ker je jedro najmočnejše leve stranke SD arogantno in fanatično ter zagrenjeno v svojem "antikapitalističnem" ideološkem credu – tokrat je dobila SD 10,3 odstotka manj in več kot razpolovila predhodni izid. Združena lista NSi in SLS je prav tako izgubila, saj je imela NSi na predhodnih evropskih volitvah 16,58 odstotka glasov, SLS pa 3,58 odstotka glasov – skupno 20,16, torej je njuna skupna lista letos izgubila 3,66 odstotka glasov.

 

V resnici je desnica izgubila. Na predhodnih evropskih volitvah je konsolidirala 47,15 odstotka glasov, letos pa 41,4 odstotka. Glavno, kar je levici znižalo podporo, je njena razdrobljenost in skupine kot so Sanjska služba, Pirati, Zeleni in stranka Slovenski narod.  

 

 

Virantovi, hvala za sodelovanje

 

Tisto, kar je bilo najbolj jasno je le, da bodo Virantovi realizirali podporo v višini odstotka pa tja do dveh. Takšen izid je lahko presenetil samo člane stranke DL. Toliko so jim namreč kazale vse relevantne napovedi že več mesecev. V resnici gre za tragično zgodbo neke stranke (katere limit je bil ob nastanku le modro nebo), v celoti podrejene kultu voditelja (nikakor pa raciumu) in njegovemu notranjemu občutku odločanja. 

 

V predvolilnem obdobju leta 2011 je anketa časnika Delo v določenem trenutku tedanjo Državljansko listo Gregorja Viranta postavila na prvo mesto z več kot 30 odstotki podpore, danes pa je že več kot leto dni pod dvema odstotkoma javnomnenjske podpore, popolnoma na kolenih in brez pravih odgovorov, rešitev. Eden izmed razlogov je verjetno tudi ta, da se je predsednik, bolj kot za programske rešitve svoje stranke, zavzemal za interese drugih strank in sklepal (tudi osebna) zavezništva na račun vrednot, ki jih je v program zapisalo strankarsko jedro, ki je stranko zapustilo prvo, že davno. Da bo šla DL na nove volitve s starim programom, po tem ko ga ni zastopala niti pomotoma, vam bo – volivcem, še zadnji dokaz, kako malo je vreden zapis ukrepov, ki naj bi jih stranka izvajala ali pa vsaj zastopala. 

 

Kakorkoli. Gregorja Viranta v politični orbiti ni več. Je preteklost. Tako kot je preteklost njegova stranka, ki bo morala prvič pokazati, ali je ona zmožna obstati na političnem parketu. Zato Gregorja Viranta pustimo pri miru. Člani stranke DL, predvsem vodstva stranke, pa naj se potolažijo s tem, da jim ni nihče storil nič hudega, saj se globoko v sebi strinjajo, da jih je pokopalo prav to, kar so sami ves čas zagovarjali in zastopali. Tolaži naj jih tudi dejstvo, da je propadla stranka, v katere nastanek niso vložili nekega napora. Easy come – easy go*, v čem je tragedija?

 

 

Neuradni rezultati volitev v evropski parlament

Osmoljenci tokratnih evropskih volitev so Jelko Kacin, Jože Mencinger, Gregor Virant in največji med njimi – Igor Lukšič. Vir: Državna volilna komisija. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Vir: Državna volilna komisija. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Sestava evropskega parlamenta 2014

Glede na predhodno sestavo bo tokrat v Evropskem parlamentu malo manj zastopana desnica, levica pa malo bolj. Prav tako so pridobili tudi evro skeptiki. V evropski parlament so se tokrat uvrstili tudi kandidati skrajnih političnih gibanj, kot je na primer grška neonacistična Zlata Zora. Vir: Evropski parlament. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Vir: Evropski parlament. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Natančnejša analiza volilnih rezultatov sledi …

 

 

Razkritje: Avtor tega komentarja je bil prve štiri mesece obstoja DL njen član in kandidat na volitvah za DZ.

 

 

*Prevod: Lahko dobljeno – lahko izgubljeno

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O anonimnih komentatorjih
3
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,467
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,339
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,706
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,280
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,169
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 975
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,165
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,111
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,015
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,134