Komentar

Potres evropskih volitev odnesel Lukšiča in Viranta

Lukšič bi lahko bil predsednik vlade, a je za mandatarko podprl Alenko Bratušek. Danes ne more biti več niti predsednik stranke.

29.05.2014 14:07
Piše: Boris Meglič

Levo: Igor Lukšič, zdaj že bivši predsednik stranke SD, na sredini: Evropski parlament, desno: Gregor Virant, zdaj že bivši predsednik stranke DL. Vir: www.mediaspeed.net, Evropski parlament

Slogan Igorja Lukšiča nam je povedal, da naj ga volimo zaradi tistega, kar on ni, izgubil pa je zaradi tega, kar on je.

 

Levica naj se sprijazni s tem, da vsakič izbere in izvoli kandidata, ki zlomi hrbtenico svojim.

 

Člani stranke DL, predvsem vodstva stranke, naj se potolažijo s tem, da jim ni nihče storil nič hudega, saj se globoko v sebi strinjajo, da jih je pokopalo prav to, kar so sami ves čas zagovarjali.

Nadvse dolgočasne in za Slovenijo nič kaj usodne evropske volitve, so premaknile slovenski politični prostor. Ko je Igor Lukšič prvič stopil na vago še pred volivci, je dobil gigantsko klofuto lastnega volilnega telesa. To je podprlo poslanko, ki karizme predsednika SD niti v političnem prostoru niti med člani stranke SD, nikoli ni bila zmožna zasenčiti ali pa predsedniku Lukšiču resno konkurirati.

 

Gregorju Virantu, ki je pred vstopom v vlado Alenke Bratušek užival 8-odstotno javnomnenjsko podporo, je neizmuzljivo odbila ura resnice in je zaradi - bodimo pošteni - pričakovanega potopa na vsakršnih volitvah, ki sledijo, odstopil z mesta predsednika zavožene stranke DL. Igor Šoltes, prvi in edini resni politični igralec v svoji novo nastajajoči stranki - Verjamem pa je z izvolitvijo v evropski parlament svojo stranko obglavil in jo oskubil edinega razloga za naklonjenost volivcev, česar se lahko razveseli predvsem Miro Cerar (in sovražniki potomstva Edvarda Kardelja, seveda).

 

 

Kaj se dogaja z levico?

 

Kampanja Igorja Lukšiča je bila bizarna in fiasko hkrati. Ne le, da vrli strategi SD na volilne plakate niso znali zapisati niti številke, ki jo je potrebno obkrožiti - klasična sugestija je to. Njegov slogan nam je povedal, da naj ga volimo zaradi tistega, kar on ni – "imperialna desnica". Ni pa znal povedati nič o tem, kar on je. In bodimo pošteni: izgubil je zaradi tega, kar on je, zaradi tistega, kar on ni, pa so zmagovali drugi. In zmagali.

 

Stranka SD svojih volivcev na nikakršen način ni obvestila o zaporedni številki liste, ki jo označuje, kar je sicer običajna praksa. Levo: Spletna stran stranke SD, Desno: Volilni plakat stranke SD. Vir: Janez Novak

 

Volilna kampanja je namenjena temu, da se izboljša svojo podobo v javnosti, da predstavi najnovejše programske smernice, ne pa samo in zgolj temu, da napada druge. Zgolj slednje se počne v državnem zboru, po zmagi. In slovenski volivci s(m)o večkrat pokazali, da ne maramo oholoega, cenenega, arogantnega in brezvsebinskega agitatorstva.

 

Ideje Igorja Lukšiča so vse že preizkušene, videne in poražene, druge vsebine pa nima. Zato zgolj njegovi siloviti napadi, ki naj bi lomili kosti nasprotnikom, ne morejo delovati drugače kot samouničevalno. Ampak profesor in doktor analize in inženiringa javnega mnenja, za kar se ima Igor Lukšič, ni opazil, da se spušča v polje, ki ga očita Janezu Janši. Zato je izgubil. Izgubil je tudi iz istega razloga kot Gregor Virant - političnega preračunavanja in vstopa v vlado Alenke Bratušek. Igor Lukšič, spomnimo, bi namreč lahko prevzel krmilo vlade, če se ne bi odločil za pajdaštvo z Alenko Bratušek, ki ga je očitno stalo politične kariere. Tu se je veliki javnomnenjski strateg usodno uštel.

 

Argument, da je levica nedisciplinirana ali pa neenotna (kakor želite: prvi izraz mediji uporabljajo za osovraženo desnico, drugega za malikovano levico), ne pije vode. Levica Igorja Lukšiča je dekadentna. In to ji očita tudi baza članov stranke. Igor namreč rohni proti zasebnemu zdravstvu, medtem ko njegova družinska ekonomija temelji na zasebnem zdravstvu. Prav tako Lukšič nikoli ni uspešno demantiral očitka parazitiranja na sredstvih njemu drage FDV. To so ključni razlogi ustanavljanja levih alternativ. Stranko SD so uničili tisti, ki so izvolili Lukšiča.

 

In tudi: je kdo kdaj pomislil, da etablirano levico vodijo in zastopajo tisti akterji, ki so nas pripeljali v zlom države? Igor Lukšič je bil namreč v času najhujših zablod slovenske države ne le minister in podpredsednik vladajoče stranke - bil je njen glavni ideolog! Zgrešenost Lukšičeve ideologije, posajene na boj proti prostem trgu, imperializmu in zlim silam kapitalizma, bi morali spoznati tudi njegovi študentje s FDV, če le premorejo malo razuma in trohico kritične distance do velikana razumevanja obnašanja družbe, Igorja Lukšiča.

 

Levica naj se sprijazni s tem, da vsakič izbere in izvoli kandidata, ki zlomi hrbtenico svojim. Zato naj ne jokajo ob razsulu, katerega inženirji so sami. Morda ga (iz)volijo zato, ker želijo restavracijo marksizma, morda zato, da se ubranijo uničujočega pohoda tranzicijskih vrednot, za katere so se odločili sami ali pa zato, da bi ne prišel na oblast Janez Janša. Ampak na volitvah se zgolj s tem ne zmaguje.

 

Zato si bodo morali levičarji, če bodo hoteli zmagovati, natočiti čistega vina, spisati kredibilen in vsebinski gospodarski, politični in družbeni program, kakršnega bi družboslovec moral obvladati (levičarji se gredo radi tudi družbenega inženiringa) in pridobiti na čelo umirjenega strokovnega ideologa, ki bo predlagal kaj drugega kot boj proti vrednotam, ki jih zastopa EU. Tudi to se da. Seveda pa nam bodo težko prodali tezo o skandinavskem komunizmu, ki jim služi kot opora za uvajanje sloveniziranega "skandinavskega modela", ki to ni.

 

Bodimo odkriti: če bi uspela ideja Igorja Lukšiča – da bi EU postala transferna unija, bi interes za takšno integracijo izgubila, po premožnosti zgornja, polovica evropske skupnosti na kateri vsa platforma sloni. Bodimo še neposredni: draga levica, slovenska delovna mesta, kamor bi si tujci prišli k nam denar zaslužit, pred njimi varujete, mislite pa, da vam bodo neki drugi ljudje denar kar dajali, pa še delali ne bi zanj? Zato moramo po poti logike spoznati, da levico zaradi svoje oholosti, samovšečnosti, arogance in mlatenja prazne populistične slame, ki se jo da prodati samo v šentflorjanski zabačeni vukojebini, uničuje Igor Lukšič.

 

 

In kaj se bo še zgodilo z levico?

 

Upoštevajmo dve okoliščini. Prvič: novo nastajajoča stranka Igorja Šoltesa je z njegovim odhodom v evropski parlament obglavljena. In drugič: Miro Cerar, ki ga na evropskih volitvah sploh ni bilo, bo glasove pobiral predvsem Šoltesovi Verjamem, Združeni levici, Socialnim demokratom, Pozitivni Sloveniji in Solidarnosti (čeprav se slednji ne da veliko odvzeti). Tako je potrebno upoštevati, da se bodo glasovi "normalnih" volivcev, kot bi jih označil Jože Mencinger, še močno porazdelili, pri čemer bo Janez Janša starejše in radikalnejše demokratično-socialistično volilno telo stranke Združena levica, glede na klasifikacijo kakršno je postavil, označil za "zombije". Stranka Združena levica je namreč po raziskavah konsolidirala prav te - starejše prebivalstvo, zazrto v predhodni družbeno politični model Jugoslavije.

 

Pričakovati gre, da bo zmernejši levičar, Miro Cerar, potopil Šoltesovo Verjamem in ne prav močno ogrozil radikalnejše Združene levice, kar spet pomeni poraz za radikalnega Lukšiča, ki ni zmožen konkurirati več niti med radikalno niti med umirjeno levico. Verjetno se tega v resnici zaveda tudi prvak SD sam in je iskal zadnji zasilni izhod v pobegu v evropski parlament. Njegov razkriti propadli manever je zgovoren.

 

Sprevrženost Igorja Lukšiča se kaže tudi v tem, da je Borutu Pahorju v letu 2007, ko se je stranka SD pripravljala na državnozborske volitve, očital prav to, kar je načrtoval sam in pri čemer je propadel – da Pahor ne sme razmišljati o pobegu na neke druge volitve (predsedniške, kjer je zmagal Danilo Türk), saj je odgovoren pohodu stranke, ki jo vodi, na oblast, bolj kot sebi. Igor Lukšič pa se je v ponovnem pohodu stranke na oblast raje odločil za kolaboracijo z Alenko Bratušek in prodal interes svojih tovarišev. Zato torej: zbogom nenačelni Igor Lukšič!

 

Igor Lukšič je zaradi svoje oholosti, arogance in mlatenja prazne populistične slame postlal neverjetno mehko steljo Igorju Šoltesu in Miru Cerarju. Glejte in čudite se, ko boste videli po odhodu Šoltesa v EU parlament nazadovanje stranke Verjamem. Ampak zavedajte se, da je Igor Šoltes uspel dobro kapitalizirati svoj vložek. Levica je tega lahko vesela, saj ji omogoča višjo stopnjo konsolidacije. Ne čudite se niti dejstvu, da bodo »hard-core« marksizem Združene levice, čeprav jih vodi mladenič Luka Mesec, volili zgolj "zombiji", kot bi jim rekel Janez Janša, in sploh ne mladi, saj je v svojem jedru najbližje propadli titovini – sanjam starejše leve generacije.

 

 

SDS je izgubila tako kot celotna desna zasedba - na račun novih nekvalificiranih strank

 

SDS ni prav nič na pohodu. Pobrala je z mize zgolj tisto, kar "je njeno" oziroma, kar smo pričakovali, da bo. Dobila je nekaj manj kot 2 odstotka manj kot na predhodnih evropskih volitvah. Je pač največja stranka levice - SD v razsulu, ker je jedro najmočnejše leve stranke SD arogantno in fanatično ter zagrenjeno v svojem "antikapitalističnem" ideološkem credu – tokrat je dobila SD 10,3 odstotka manj in več kot razpolovila predhodni izid. Združena lista NSi in SLS je prav tako izgubila, saj je imela NSi na predhodnih evropskih volitvah 16,58 odstotka glasov, SLS pa 3,58 odstotka glasov – skupno 20,16, torej je njuna skupna lista letos izgubila 3,66 odstotka glasov.

 

V resnici je desnica izgubila. Na predhodnih evropskih volitvah je konsolidirala 47,15 odstotka glasov, letos pa 41,4 odstotka. Glavno, kar je levici znižalo podporo, je njena razdrobljenost in skupine kot so Sanjska služba, Pirati, Zeleni in stranka Slovenski narod.  

 

 

Virantovi, hvala za sodelovanje

 

Tisto, kar je bilo najbolj jasno je le, da bodo Virantovi realizirali podporo v višini odstotka pa tja do dveh. Takšen izid je lahko presenetil samo člane stranke DL. Toliko so jim namreč kazale vse relevantne napovedi že več mesecev. V resnici gre za tragično zgodbo neke stranke (katere limit je bil ob nastanku le modro nebo), v celoti podrejene kultu voditelja (nikakor pa raciumu) in njegovemu notranjemu občutku odločanja. 

 

V predvolilnem obdobju leta 2011 je anketa časnika Delo v določenem trenutku tedanjo Državljansko listo Gregorja Viranta postavila na prvo mesto z več kot 30 odstotki podpore, danes pa je že več kot leto dni pod dvema odstotkoma javnomnenjske podpore, popolnoma na kolenih in brez pravih odgovorov, rešitev. Eden izmed razlogov je verjetno tudi ta, da se je predsednik, bolj kot za programske rešitve svoje stranke, zavzemal za interese drugih strank in sklepal (tudi osebna) zavezništva na račun vrednot, ki jih je v program zapisalo strankarsko jedro, ki je stranko zapustilo prvo, že davno. Da bo šla DL na nove volitve s starim programom, po tem ko ga ni zastopala niti pomotoma, vam bo – volivcem, še zadnji dokaz, kako malo je vreden zapis ukrepov, ki naj bi jih stranka izvajala ali pa vsaj zastopala. 

 

Kakorkoli. Gregorja Viranta v politični orbiti ni več. Je preteklost. Tako kot je preteklost njegova stranka, ki bo morala prvič pokazati, ali je ona zmožna obstati na političnem parketu. Zato Gregorja Viranta pustimo pri miru. Člani stranke DL, predvsem vodstva stranke, pa naj se potolažijo s tem, da jim ni nihče storil nič hudega, saj se globoko v sebi strinjajo, da jih je pokopalo prav to, kar so sami ves čas zagovarjali in zastopali. Tolaži naj jih tudi dejstvo, da je propadla stranka, v katere nastanek niso vložili nekega napora. Easy come – easy go*, v čem je tragedija?

 

 

Neuradni rezultati volitev v evropski parlament

Osmoljenci tokratnih evropskih volitev so Jelko Kacin, Jože Mencinger, Gregor Virant in največji med njimi – Igor Lukšič. Vir: Državna volilna komisija. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Vir: Državna volilna komisija. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Sestava evropskega parlamenta 2014

Glede na predhodno sestavo bo tokrat v Evropskem parlamentu malo manj zastopana desnica, levica pa malo bolj. Prav tako so pridobili tudi evro skeptiki. V evropski parlament so se tokrat uvrstili tudi kandidati skrajnih političnih gibanj, kot je na primer grška neonacistična Zlata Zora. Vir: Evropski parlament. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Vir: Evropski parlament. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Natančnejša analiza volilnih rezultatov sledi …

 

 

Razkritje: Avtor tega komentarja je bil prve štiri mesece obstoja DL njen član in kandidat na volitvah za DZ.

 

 

*Prevod: Lahko dobljeno – lahko izgubljeno

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,816
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,032
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,584
04/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,144
05/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,352
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,209
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,036
08/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,490
09/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,307
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 968