Komentar

Potres evropskih volitev odnesel Lukšiča in Viranta

Lukšič bi lahko bil predsednik vlade, a je za mandatarko podprl Alenko Bratušek. Danes ne more biti več niti predsednik stranke.

29.05.2014 14:07
Piše: Boris Meglič

Levo: Igor Lukšič, zdaj že bivši predsednik stranke SD, na sredini: Evropski parlament, desno: Gregor Virant, zdaj že bivši predsednik stranke DL. Vir: www.mediaspeed.net, Evropski parlament

Slogan Igorja Lukšiča nam je povedal, da naj ga volimo zaradi tistega, kar on ni, izgubil pa je zaradi tega, kar on je.

 

Levica naj se sprijazni s tem, da vsakič izbere in izvoli kandidata, ki zlomi hrbtenico svojim.

 

Člani stranke DL, predvsem vodstva stranke, naj se potolažijo s tem, da jim ni nihče storil nič hudega, saj se globoko v sebi strinjajo, da jih je pokopalo prav to, kar so sami ves čas zagovarjali.

Nadvse dolgočasne in za Slovenijo nič kaj usodne evropske volitve, so premaknile slovenski politični prostor. Ko je Igor Lukšič prvič stopil na vago še pred volivci, je dobil gigantsko klofuto lastnega volilnega telesa. To je podprlo poslanko, ki karizme predsednika SD niti v političnem prostoru niti med člani stranke SD, nikoli ni bila zmožna zasenčiti ali pa predsedniku Lukšiču resno konkurirati.

 

Gregorju Virantu, ki je pred vstopom v vlado Alenke Bratušek užival 8-odstotno javnomnenjsko podporo, je neizmuzljivo odbila ura resnice in je zaradi - bodimo pošteni - pričakovanega potopa na vsakršnih volitvah, ki sledijo, odstopil z mesta predsednika zavožene stranke DL. Igor Šoltes, prvi in edini resni politični igralec v svoji novo nastajajoči stranki - Verjamem pa je z izvolitvijo v evropski parlament svojo stranko obglavil in jo oskubil edinega razloga za naklonjenost volivcev, česar se lahko razveseli predvsem Miro Cerar (in sovražniki potomstva Edvarda Kardelja, seveda).

 

 

Kaj se dogaja z levico?

 

Kampanja Igorja Lukšiča je bila bizarna in fiasko hkrati. Ne le, da vrli strategi SD na volilne plakate niso znali zapisati niti številke, ki jo je potrebno obkrožiti - klasična sugestija je to. Njegov slogan nam je povedal, da naj ga volimo zaradi tistega, kar on ni – "imperialna desnica". Ni pa znal povedati nič o tem, kar on je. In bodimo pošteni: izgubil je zaradi tega, kar on je, zaradi tistega, kar on ni, pa so zmagovali drugi. In zmagali.

 

Stranka SD svojih volivcev na nikakršen način ni obvestila o zaporedni številki liste, ki jo označuje, kar je sicer običajna praksa. Levo: Spletna stran stranke SD, Desno: Volilni plakat stranke SD. Vir: Janez Novak

 

Volilna kampanja je namenjena temu, da se izboljša svojo podobo v javnosti, da predstavi najnovejše programske smernice, ne pa samo in zgolj temu, da napada druge. Zgolj slednje se počne v državnem zboru, po zmagi. In slovenski volivci s(m)o večkrat pokazali, da ne maramo oholoega, cenenega, arogantnega in brezvsebinskega agitatorstva.

 

Ideje Igorja Lukšiča so vse že preizkušene, videne in poražene, druge vsebine pa nima. Zato zgolj njegovi siloviti napadi, ki naj bi lomili kosti nasprotnikom, ne morejo delovati drugače kot samouničevalno. Ampak profesor in doktor analize in inženiringa javnega mnenja, za kar se ima Igor Lukšič, ni opazil, da se spušča v polje, ki ga očita Janezu Janši. Zato je izgubil. Izgubil je tudi iz istega razloga kot Gregor Virant - političnega preračunavanja in vstopa v vlado Alenke Bratušek. Igor Lukšič, spomnimo, bi namreč lahko prevzel krmilo vlade, če se ne bi odločil za pajdaštvo z Alenko Bratušek, ki ga je očitno stalo politične kariere. Tu se je veliki javnomnenjski strateg usodno uštel.

 

Argument, da je levica nedisciplinirana ali pa neenotna (kakor želite: prvi izraz mediji uporabljajo za osovraženo desnico, drugega za malikovano levico), ne pije vode. Levica Igorja Lukšiča je dekadentna. In to ji očita tudi baza članov stranke. Igor namreč rohni proti zasebnemu zdravstvu, medtem ko njegova družinska ekonomija temelji na zasebnem zdravstvu. Prav tako Lukšič nikoli ni uspešno demantiral očitka parazitiranja na sredstvih njemu drage FDV. To so ključni razlogi ustanavljanja levih alternativ. Stranko SD so uničili tisti, ki so izvolili Lukšiča.

 

In tudi: je kdo kdaj pomislil, da etablirano levico vodijo in zastopajo tisti akterji, ki so nas pripeljali v zlom države? Igor Lukšič je bil namreč v času najhujših zablod slovenske države ne le minister in podpredsednik vladajoče stranke - bil je njen glavni ideolog! Zgrešenost Lukšičeve ideologije, posajene na boj proti prostem trgu, imperializmu in zlim silam kapitalizma, bi morali spoznati tudi njegovi študentje s FDV, če le premorejo malo razuma in trohico kritične distance do velikana razumevanja obnašanja družbe, Igorja Lukšiča.

 

Levica naj se sprijazni s tem, da vsakič izbere in izvoli kandidata, ki zlomi hrbtenico svojim. Zato naj ne jokajo ob razsulu, katerega inženirji so sami. Morda ga (iz)volijo zato, ker želijo restavracijo marksizma, morda zato, da se ubranijo uničujočega pohoda tranzicijskih vrednot, za katere so se odločili sami ali pa zato, da bi ne prišel na oblast Janez Janša. Ampak na volitvah se zgolj s tem ne zmaguje.

 

Zato si bodo morali levičarji, če bodo hoteli zmagovati, natočiti čistega vina, spisati kredibilen in vsebinski gospodarski, politični in družbeni program, kakršnega bi družboslovec moral obvladati (levičarji se gredo radi tudi družbenega inženiringa) in pridobiti na čelo umirjenega strokovnega ideologa, ki bo predlagal kaj drugega kot boj proti vrednotam, ki jih zastopa EU. Tudi to se da. Seveda pa nam bodo težko prodali tezo o skandinavskem komunizmu, ki jim služi kot opora za uvajanje sloveniziranega "skandinavskega modela", ki to ni.

 

Bodimo odkriti: če bi uspela ideja Igorja Lukšiča – da bi EU postala transferna unija, bi interes za takšno integracijo izgubila, po premožnosti zgornja, polovica evropske skupnosti na kateri vsa platforma sloni. Bodimo še neposredni: draga levica, slovenska delovna mesta, kamor bi si tujci prišli k nam denar zaslužit, pred njimi varujete, mislite pa, da vam bodo neki drugi ljudje denar kar dajali, pa še delali ne bi zanj? Zato moramo po poti logike spoznati, da levico zaradi svoje oholosti, samovšečnosti, arogance in mlatenja prazne populistične slame, ki se jo da prodati samo v šentflorjanski zabačeni vukojebini, uničuje Igor Lukšič.

 

 

In kaj se bo še zgodilo z levico?

 

Upoštevajmo dve okoliščini. Prvič: novo nastajajoča stranka Igorja Šoltesa je z njegovim odhodom v evropski parlament obglavljena. In drugič: Miro Cerar, ki ga na evropskih volitvah sploh ni bilo, bo glasove pobiral predvsem Šoltesovi Verjamem, Združeni levici, Socialnim demokratom, Pozitivni Sloveniji in Solidarnosti (čeprav se slednji ne da veliko odvzeti). Tako je potrebno upoštevati, da se bodo glasovi "normalnih" volivcev, kot bi jih označil Jože Mencinger, še močno porazdelili, pri čemer bo Janez Janša starejše in radikalnejše demokratično-socialistično volilno telo stranke Združena levica, glede na klasifikacijo kakršno je postavil, označil za "zombije". Stranka Združena levica je namreč po raziskavah konsolidirala prav te - starejše prebivalstvo, zazrto v predhodni družbeno politični model Jugoslavije.

 

Pričakovati gre, da bo zmernejši levičar, Miro Cerar, potopil Šoltesovo Verjamem in ne prav močno ogrozil radikalnejše Združene levice, kar spet pomeni poraz za radikalnega Lukšiča, ki ni zmožen konkurirati več niti med radikalno niti med umirjeno levico. Verjetno se tega v resnici zaveda tudi prvak SD sam in je iskal zadnji zasilni izhod v pobegu v evropski parlament. Njegov razkriti propadli manever je zgovoren.

 

Sprevrženost Igorja Lukšiča se kaže tudi v tem, da je Borutu Pahorju v letu 2007, ko se je stranka SD pripravljala na državnozborske volitve, očital prav to, kar je načrtoval sam in pri čemer je propadel – da Pahor ne sme razmišljati o pobegu na neke druge volitve (predsedniške, kjer je zmagal Danilo Türk), saj je odgovoren pohodu stranke, ki jo vodi, na oblast, bolj kot sebi. Igor Lukšič pa se je v ponovnem pohodu stranke na oblast raje odločil za kolaboracijo z Alenko Bratušek in prodal interes svojih tovarišev. Zato torej: zbogom nenačelni Igor Lukšič!

 

Igor Lukšič je zaradi svoje oholosti, arogance in mlatenja prazne populistične slame postlal neverjetno mehko steljo Igorju Šoltesu in Miru Cerarju. Glejte in čudite se, ko boste videli po odhodu Šoltesa v EU parlament nazadovanje stranke Verjamem. Ampak zavedajte se, da je Igor Šoltes uspel dobro kapitalizirati svoj vložek. Levica je tega lahko vesela, saj ji omogoča višjo stopnjo konsolidacije. Ne čudite se niti dejstvu, da bodo »hard-core« marksizem Združene levice, čeprav jih vodi mladenič Luka Mesec, volili zgolj "zombiji", kot bi jim rekel Janez Janša, in sploh ne mladi, saj je v svojem jedru najbližje propadli titovini – sanjam starejše leve generacije.

 

 

SDS je izgubila tako kot celotna desna zasedba - na račun novih nekvalificiranih strank

 

SDS ni prav nič na pohodu. Pobrala je z mize zgolj tisto, kar "je njeno" oziroma, kar smo pričakovali, da bo. Dobila je nekaj manj kot 2 odstotka manj kot na predhodnih evropskih volitvah. Je pač največja stranka levice - SD v razsulu, ker je jedro najmočnejše leve stranke SD arogantno in fanatično ter zagrenjeno v svojem "antikapitalističnem" ideološkem credu – tokrat je dobila SD 10,3 odstotka manj in več kot razpolovila predhodni izid. Združena lista NSi in SLS je prav tako izgubila, saj je imela NSi na predhodnih evropskih volitvah 16,58 odstotka glasov, SLS pa 3,58 odstotka glasov – skupno 20,16, torej je njuna skupna lista letos izgubila 3,66 odstotka glasov.

 

V resnici je desnica izgubila. Na predhodnih evropskih volitvah je konsolidirala 47,15 odstotka glasov, letos pa 41,4 odstotka. Glavno, kar je levici znižalo podporo, je njena razdrobljenost in skupine kot so Sanjska služba, Pirati, Zeleni in stranka Slovenski narod.  

 

 

Virantovi, hvala za sodelovanje

 

Tisto, kar je bilo najbolj jasno je le, da bodo Virantovi realizirali podporo v višini odstotka pa tja do dveh. Takšen izid je lahko presenetil samo člane stranke DL. Toliko so jim namreč kazale vse relevantne napovedi že več mesecev. V resnici gre za tragično zgodbo neke stranke (katere limit je bil ob nastanku le modro nebo), v celoti podrejene kultu voditelja (nikakor pa raciumu) in njegovemu notranjemu občutku odločanja. 

 

V predvolilnem obdobju leta 2011 je anketa časnika Delo v določenem trenutku tedanjo Državljansko listo Gregorja Viranta postavila na prvo mesto z več kot 30 odstotki podpore, danes pa je že več kot leto dni pod dvema odstotkoma javnomnenjske podpore, popolnoma na kolenih in brez pravih odgovorov, rešitev. Eden izmed razlogov je verjetno tudi ta, da se je predsednik, bolj kot za programske rešitve svoje stranke, zavzemal za interese drugih strank in sklepal (tudi osebna) zavezništva na račun vrednot, ki jih je v program zapisalo strankarsko jedro, ki je stranko zapustilo prvo, že davno. Da bo šla DL na nove volitve s starim programom, po tem ko ga ni zastopala niti pomotoma, vam bo – volivcem, še zadnji dokaz, kako malo je vreden zapis ukrepov, ki naj bi jih stranka izvajala ali pa vsaj zastopala. 

 

Kakorkoli. Gregorja Viranta v politični orbiti ni več. Je preteklost. Tako kot je preteklost njegova stranka, ki bo morala prvič pokazati, ali je ona zmožna obstati na političnem parketu. Zato Gregorja Viranta pustimo pri miru. Člani stranke DL, predvsem vodstva stranke, pa naj se potolažijo s tem, da jim ni nihče storil nič hudega, saj se globoko v sebi strinjajo, da jih je pokopalo prav to, kar so sami ves čas zagovarjali in zastopali. Tolaži naj jih tudi dejstvo, da je propadla stranka, v katere nastanek niso vložili nekega napora. Easy come – easy go*, v čem je tragedija?

 

 

Neuradni rezultati volitev v evropski parlament

Osmoljenci tokratnih evropskih volitev so Jelko Kacin, Jože Mencinger, Gregor Virant in največji med njimi – Igor Lukšič. Vir: Državna volilna komisija. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Vir: Državna volilna komisija. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Sestava evropskega parlamenta 2014

Glede na predhodno sestavo bo tokrat v Evropskem parlamentu malo manj zastopana desnica, levica pa malo bolj. Prav tako so pridobili tudi evro skeptiki. V evropski parlament so se tokrat uvrstili tudi kandidati skrajnih političnih gibanj, kot je na primer grška neonacistična Zlata Zora. Vir: Evropski parlament. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Vir: Evropski parlament. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Natančnejša analiza volilnih rezultatov sledi …

 

 

Razkritje: Avtor tega komentarja je bil prve štiri mesece obstoja DL njen član in kandidat na volitvah za DZ.

 

 

*Prevod: Lahko dobljeno – lahko izgubljeno

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
6
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.547
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.738
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.694
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.839
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.550
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.161
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.050
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 629
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.844
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 454