Komentar

Potres evropskih volitev odnesel Lukšiča in Viranta

Lukšič bi lahko bil predsednik vlade, a je za mandatarko podprl Alenko Bratušek. Danes ne more biti več niti predsednik stranke.

29.05.2014 14:07
Piše: Boris Meglič

Levo: Igor Lukšič, zdaj že bivši predsednik stranke SD, na sredini: Evropski parlament, desno: Gregor Virant, zdaj že bivši predsednik stranke DL. Vir: www.mediaspeed.net, Evropski parlament

Slogan Igorja Lukšiča nam je povedal, da naj ga volimo zaradi tistega, kar on ni, izgubil pa je zaradi tega, kar on je.

 

Levica naj se sprijazni s tem, da vsakič izbere in izvoli kandidata, ki zlomi hrbtenico svojim.

 

Člani stranke DL, predvsem vodstva stranke, naj se potolažijo s tem, da jim ni nihče storil nič hudega, saj se globoko v sebi strinjajo, da jih je pokopalo prav to, kar so sami ves čas zagovarjali.

Nadvse dolgočasne in za Slovenijo nič kaj usodne evropske volitve, so premaknile slovenski politični prostor. Ko je Igor Lukšič prvič stopil na vago še pred volivci, je dobil gigantsko klofuto lastnega volilnega telesa. To je podprlo poslanko, ki karizme predsednika SD niti v političnem prostoru niti med člani stranke SD, nikoli ni bila zmožna zasenčiti ali pa predsedniku Lukšiču resno konkurirati.

 

Gregorju Virantu, ki je pred vstopom v vlado Alenke Bratušek užival 8-odstotno javnomnenjsko podporo, je neizmuzljivo odbila ura resnice in je zaradi - bodimo pošteni - pričakovanega potopa na vsakršnih volitvah, ki sledijo, odstopil z mesta predsednika zavožene stranke DL. Igor Šoltes, prvi in edini resni politični igralec v svoji novo nastajajoči stranki - Verjamem pa je z izvolitvijo v evropski parlament svojo stranko obglavil in jo oskubil edinega razloga za naklonjenost volivcev, česar se lahko razveseli predvsem Miro Cerar (in sovražniki potomstva Edvarda Kardelja, seveda).

 

 

Kaj se dogaja z levico?

 

Kampanja Igorja Lukšiča je bila bizarna in fiasko hkrati. Ne le, da vrli strategi SD na volilne plakate niso znali zapisati niti številke, ki jo je potrebno obkrožiti - klasična sugestija je to. Njegov slogan nam je povedal, da naj ga volimo zaradi tistega, kar on ni – "imperialna desnica". Ni pa znal povedati nič o tem, kar on je. In bodimo pošteni: izgubil je zaradi tega, kar on je, zaradi tistega, kar on ni, pa so zmagovali drugi. In zmagali.

 

Stranka SD svojih volivcev na nikakršen način ni obvestila o zaporedni številki liste, ki jo označuje, kar je sicer običajna praksa. Levo: Spletna stran stranke SD, Desno: Volilni plakat stranke SD. Vir: Janez Novak

 

Volilna kampanja je namenjena temu, da se izboljša svojo podobo v javnosti, da predstavi najnovejše programske smernice, ne pa samo in zgolj temu, da napada druge. Zgolj slednje se počne v državnem zboru, po zmagi. In slovenski volivci s(m)o večkrat pokazali, da ne maramo oholoega, cenenega, arogantnega in brezvsebinskega agitatorstva.

 

Ideje Igorja Lukšiča so vse že preizkušene, videne in poražene, druge vsebine pa nima. Zato zgolj njegovi siloviti napadi, ki naj bi lomili kosti nasprotnikom, ne morejo delovati drugače kot samouničevalno. Ampak profesor in doktor analize in inženiringa javnega mnenja, za kar se ima Igor Lukšič, ni opazil, da se spušča v polje, ki ga očita Janezu Janši. Zato je izgubil. Izgubil je tudi iz istega razloga kot Gregor Virant - političnega preračunavanja in vstopa v vlado Alenke Bratušek. Igor Lukšič, spomnimo, bi namreč lahko prevzel krmilo vlade, če se ne bi odločil za pajdaštvo z Alenko Bratušek, ki ga je očitno stalo politične kariere. Tu se je veliki javnomnenjski strateg usodno uštel.

 

Argument, da je levica nedisciplinirana ali pa neenotna (kakor želite: prvi izraz mediji uporabljajo za osovraženo desnico, drugega za malikovano levico), ne pije vode. Levica Igorja Lukšiča je dekadentna. In to ji očita tudi baza članov stranke. Igor namreč rohni proti zasebnemu zdravstvu, medtem ko njegova družinska ekonomija temelji na zasebnem zdravstvu. Prav tako Lukšič nikoli ni uspešno demantiral očitka parazitiranja na sredstvih njemu drage FDV. To so ključni razlogi ustanavljanja levih alternativ. Stranko SD so uničili tisti, ki so izvolili Lukšiča.

 

In tudi: je kdo kdaj pomislil, da etablirano levico vodijo in zastopajo tisti akterji, ki so nas pripeljali v zlom države? Igor Lukšič je bil namreč v času najhujših zablod slovenske države ne le minister in podpredsednik vladajoče stranke - bil je njen glavni ideolog! Zgrešenost Lukšičeve ideologije, posajene na boj proti prostem trgu, imperializmu in zlim silam kapitalizma, bi morali spoznati tudi njegovi študentje s FDV, če le premorejo malo razuma in trohico kritične distance do velikana razumevanja obnašanja družbe, Igorja Lukšiča.

 

Levica naj se sprijazni s tem, da vsakič izbere in izvoli kandidata, ki zlomi hrbtenico svojim. Zato naj ne jokajo ob razsulu, katerega inženirji so sami. Morda ga (iz)volijo zato, ker želijo restavracijo marksizma, morda zato, da se ubranijo uničujočega pohoda tranzicijskih vrednot, za katere so se odločili sami ali pa zato, da bi ne prišel na oblast Janez Janša. Ampak na volitvah se zgolj s tem ne zmaguje.

 

Zato si bodo morali levičarji, če bodo hoteli zmagovati, natočiti čistega vina, spisati kredibilen in vsebinski gospodarski, politični in družbeni program, kakršnega bi družboslovec moral obvladati (levičarji se gredo radi tudi družbenega inženiringa) in pridobiti na čelo umirjenega strokovnega ideologa, ki bo predlagal kaj drugega kot boj proti vrednotam, ki jih zastopa EU. Tudi to se da. Seveda pa nam bodo težko prodali tezo o skandinavskem komunizmu, ki jim služi kot opora za uvajanje sloveniziranega "skandinavskega modela", ki to ni.

 

Bodimo odkriti: če bi uspela ideja Igorja Lukšiča – da bi EU postala transferna unija, bi interes za takšno integracijo izgubila, po premožnosti zgornja, polovica evropske skupnosti na kateri vsa platforma sloni. Bodimo še neposredni: draga levica, slovenska delovna mesta, kamor bi si tujci prišli k nam denar zaslužit, pred njimi varujete, mislite pa, da vam bodo neki drugi ljudje denar kar dajali, pa še delali ne bi zanj? Zato moramo po poti logike spoznati, da levico zaradi svoje oholosti, samovšečnosti, arogance in mlatenja prazne populistične slame, ki se jo da prodati samo v šentflorjanski zabačeni vukojebini, uničuje Igor Lukšič.

 

 

In kaj se bo še zgodilo z levico?

 

Upoštevajmo dve okoliščini. Prvič: novo nastajajoča stranka Igorja Šoltesa je z njegovim odhodom v evropski parlament obglavljena. In drugič: Miro Cerar, ki ga na evropskih volitvah sploh ni bilo, bo glasove pobiral predvsem Šoltesovi Verjamem, Združeni levici, Socialnim demokratom, Pozitivni Sloveniji in Solidarnosti (čeprav se slednji ne da veliko odvzeti). Tako je potrebno upoštevati, da se bodo glasovi "normalnih" volivcev, kot bi jih označil Jože Mencinger, še močno porazdelili, pri čemer bo Janez Janša starejše in radikalnejše demokratično-socialistično volilno telo stranke Združena levica, glede na klasifikacijo kakršno je postavil, označil za "zombije". Stranka Združena levica je namreč po raziskavah konsolidirala prav te - starejše prebivalstvo, zazrto v predhodni družbeno politični model Jugoslavije.

 

Pričakovati gre, da bo zmernejši levičar, Miro Cerar, potopil Šoltesovo Verjamem in ne prav močno ogrozil radikalnejše Združene levice, kar spet pomeni poraz za radikalnega Lukšiča, ki ni zmožen konkurirati več niti med radikalno niti med umirjeno levico. Verjetno se tega v resnici zaveda tudi prvak SD sam in je iskal zadnji zasilni izhod v pobegu v evropski parlament. Njegov razkriti propadli manever je zgovoren.

 

Sprevrženost Igorja Lukšiča se kaže tudi v tem, da je Borutu Pahorju v letu 2007, ko se je stranka SD pripravljala na državnozborske volitve, očital prav to, kar je načrtoval sam in pri čemer je propadel – da Pahor ne sme razmišljati o pobegu na neke druge volitve (predsedniške, kjer je zmagal Danilo Türk), saj je odgovoren pohodu stranke, ki jo vodi, na oblast, bolj kot sebi. Igor Lukšič pa se je v ponovnem pohodu stranke na oblast raje odločil za kolaboracijo z Alenko Bratušek in prodal interes svojih tovarišev. Zato torej: zbogom nenačelni Igor Lukšič!

 

Igor Lukšič je zaradi svoje oholosti, arogance in mlatenja prazne populistične slame postlal neverjetno mehko steljo Igorju Šoltesu in Miru Cerarju. Glejte in čudite se, ko boste videli po odhodu Šoltesa v EU parlament nazadovanje stranke Verjamem. Ampak zavedajte se, da je Igor Šoltes uspel dobro kapitalizirati svoj vložek. Levica je tega lahko vesela, saj ji omogoča višjo stopnjo konsolidacije. Ne čudite se niti dejstvu, da bodo »hard-core« marksizem Združene levice, čeprav jih vodi mladenič Luka Mesec, volili zgolj "zombiji", kot bi jim rekel Janez Janša, in sploh ne mladi, saj je v svojem jedru najbližje propadli titovini – sanjam starejše leve generacije.

 

 

SDS je izgubila tako kot celotna desna zasedba - na račun novih nekvalificiranih strank

 

SDS ni prav nič na pohodu. Pobrala je z mize zgolj tisto, kar "je njeno" oziroma, kar smo pričakovali, da bo. Dobila je nekaj manj kot 2 odstotka manj kot na predhodnih evropskih volitvah. Je pač največja stranka levice - SD v razsulu, ker je jedro najmočnejše leve stranke SD arogantno in fanatično ter zagrenjeno v svojem "antikapitalističnem" ideološkem credu – tokrat je dobila SD 10,3 odstotka manj in več kot razpolovila predhodni izid. Združena lista NSi in SLS je prav tako izgubila, saj je imela NSi na predhodnih evropskih volitvah 16,58 odstotka glasov, SLS pa 3,58 odstotka glasov – skupno 20,16, torej je njuna skupna lista letos izgubila 3,66 odstotka glasov.

 

V resnici je desnica izgubila. Na predhodnih evropskih volitvah je konsolidirala 47,15 odstotka glasov, letos pa 41,4 odstotka. Glavno, kar je levici znižalo podporo, je njena razdrobljenost in skupine kot so Sanjska služba, Pirati, Zeleni in stranka Slovenski narod.  

 

 

Virantovi, hvala za sodelovanje

 

Tisto, kar je bilo najbolj jasno je le, da bodo Virantovi realizirali podporo v višini odstotka pa tja do dveh. Takšen izid je lahko presenetil samo člane stranke DL. Toliko so jim namreč kazale vse relevantne napovedi že več mesecev. V resnici gre za tragično zgodbo neke stranke (katere limit je bil ob nastanku le modro nebo), v celoti podrejene kultu voditelja (nikakor pa raciumu) in njegovemu notranjemu občutku odločanja. 

 

V predvolilnem obdobju leta 2011 je anketa časnika Delo v določenem trenutku tedanjo Državljansko listo Gregorja Viranta postavila na prvo mesto z več kot 30 odstotki podpore, danes pa je že več kot leto dni pod dvema odstotkoma javnomnenjske podpore, popolnoma na kolenih in brez pravih odgovorov, rešitev. Eden izmed razlogov je verjetno tudi ta, da se je predsednik, bolj kot za programske rešitve svoje stranke, zavzemal za interese drugih strank in sklepal (tudi osebna) zavezništva na račun vrednot, ki jih je v program zapisalo strankarsko jedro, ki je stranko zapustilo prvo, že davno. Da bo šla DL na nove volitve s starim programom, po tem ko ga ni zastopala niti pomotoma, vam bo – volivcem, še zadnji dokaz, kako malo je vreden zapis ukrepov, ki naj bi jih stranka izvajala ali pa vsaj zastopala. 

 

Kakorkoli. Gregorja Viranta v politični orbiti ni več. Je preteklost. Tako kot je preteklost njegova stranka, ki bo morala prvič pokazati, ali je ona zmožna obstati na političnem parketu. Zato Gregorja Viranta pustimo pri miru. Člani stranke DL, predvsem vodstva stranke, pa naj se potolažijo s tem, da jim ni nihče storil nič hudega, saj se globoko v sebi strinjajo, da jih je pokopalo prav to, kar so sami ves čas zagovarjali in zastopali. Tolaži naj jih tudi dejstvo, da je propadla stranka, v katere nastanek niso vložili nekega napora. Easy come – easy go*, v čem je tragedija?

 

 

Neuradni rezultati volitev v evropski parlament

Osmoljenci tokratnih evropskih volitev so Jelko Kacin, Jože Mencinger, Gregor Virant in največji med njimi – Igor Lukšič. Vir: Državna volilna komisija. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Vir: Državna volilna komisija. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Sestava evropskega parlamenta 2014

Glede na predhodno sestavo bo tokrat v Evropskem parlamentu malo manj zastopana desnica, levica pa malo bolj. Prav tako so pridobili tudi evro skeptiki. V evropski parlament so se tokrat uvrstili tudi kandidati skrajnih političnih gibanj, kot je na primer grška neonacistična Zlata Zora. Vir: Evropski parlament. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Vir: Evropski parlament. Avtor: Boris Meglič.

 

 

Natančnejša analiza volilnih rezultatov sledi …

 

 

Razkritje: Avtor tega komentarja je bil prve štiri mesece obstoja DL njen član in kandidat na volitvah za DZ.

 

 

*Prevod: Lahko dobljeno – lahko izgubljeno

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
12
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,581
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,430
03/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,232
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,653
05/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,863
06/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,367
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,155
08/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,492
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,255
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,198