Komentar

Gospa ministrica, naredite si uslugo in takoj odstopite!

Predlog sprememb Zakona o medijih je takšen zmazek in v takšnem nasprotju z moderno evropsko državo, da je razrešitev ministrice za kulturo logična in neizogibna. Odstopila pa sama zagotovo ne bo.

14.06.2015 23:12
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   zakon   mediji   vlada

Škandalozna provokacija, kakršno si je dovolila ministrica JBM, tako zelo presega meje dobrega okusa, da je edina higienična, logična in pričakovana poteza njena razrešitev. S tem bi se morda naposled le odprla vrata normalnemu in racionalnemu javnemu dialogu o tem, kakšno kulturno ministrstvo Slovenija dejansko potrebuje. Predvsem pa bi bil skrajni čas, da določimo kriterije, kdo je lahko sploh kulturni minister

Zgodba o medijski zakonodaji je zmes tragikomedije, absurda in neumnosti. Bržkone se nekje globlje v ozadju skriva tudi tiha želja po cenzuri in podreditvi medijev, da bi bilo tako kot nekoč, se pravi v dobrih starih časih partijske države, ko so bili novinarji javni delavci, mediji pa le transmisija družbeno-političnih organizacij. Toda na srečo je vsakokratna vodilna garnitura ministrstva za kulturo preveč nerodna in prozorna v svojih poskusih, da bi medijem nataknila ovratnik. A če smo iskreni, veliki večini tega niti ni potrebno, saj so pod krinko 'družbene odgovornosti' krotki, neškodljivi in zelo dobro vedo, kje so njihove meje.

 

Poskus ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar (JBM), še do nedavnega relativno anonimne politične aktivistke upokojenske stranke, da bi z nekakšno reformo obstoječega medijskega zakona uveljavila interese njegovih avtorjev, lobistov in zakulisnih prišepetovalcev, se bo na srečo izjalovil, kajti gre za takšno skrpucalo in zmazek, da si ga ne bi upal predlagati niti režim Aleksandra Lukašenka.

 

 

JBM je produkt negativne selekcije

 

Seveda pa odstop kompromitirane JBM, ki jo je predlagana zakonska novela do konca razgalila in osmešila kot povsem nekompetentno ter neprimerno za ministrsko funkcijo, nikakor ni samoumeven. Opravka imamo – kot že večkrat doslej – s tipičnim produktom negativne selekcije, nad katerim se zgraža celotna kulturniška srenja, vendar pa iz pragmatičnih razlogov o tem javno nihče noče govoriti.

 

Pravzaprav imamo vse od Andreja Capudra in Rudija Šelige precejšnjo smolo glede kulturnih ministrov. Kot da bi bil vsak naslednik še mizernejši od predhodnika. V tem smislu je intelektualna podhranjenost JBM že tako v nebo vpijajoča, da je nima smisla posebej izpostavljati.

 

Spreminjanje medijske zakonodaje je v evropskih državah redek pojav, ki ga običajno opravičujejo s tehnološkimi spremembami in novostmi, medtem ko v bistvo medijske svobode, novinarske avtonomije in druge temeljne lastnosti takšne zakonodaje ne posegajo. Naše ministrstvo za kulturo je drugačnega mnenja, saj v nekaj letih že drugič poskuša spreminjati zakon o medijih, tokrat z nekakšno regulacijo sovražnega govora (ki odgovornost povsem zgrešeno prevaljuje na odgovorne urednike, medtem ko anonimni spletni 'komentariat' pušča še naprej nekaznovan), novimi pravili glede roka za vložitev zahteve za objavo popravka, spremenjeno definicijo slovenskih avdiovizualnih del in definicijo slovenske glasbe, strožjo obveznostjo predvajanja slovenske glasbe podnevi med 6. in 22. uro itd.

 

 

Zgodovina slabih idej

 

Bralcem sem dolžan razkriti, da je bila v prejšnji poskus grobega spreminjanja medijske zakonodaje vpletena tudi moja malenkost. Ko je namreč Majda Širca v vladi Boruta Pahorja (2008–2011) skušala spremeniti tedanji Zakon o medijih, sem jo kot svetovalec uprave avstrijske medijske korporacije Styria Media International AG vljudno opozoril na to, da je Slovenija članica Evropske unije in dolžna spoštovati skupna pravila igre tudi na medijskem področju. Predkupna pravica novinarjev pri prodaji medija bi bila tipičen primer ekonomske diskriminacije, ki bi jo v Bruslju nemudoma prepoznali in sankcioniriali. Še bolj trapasto je bilo obvezno soglasje uredništva glede imenovanja oziroma razrešitve odgovornega urednika (mimogrede, te neumnosti niti predlog JBM ne ukinja!); lastnik ima pravico, da v okviru svoje gospodarske družbe svobodno razpolaga s svojo lastninsko pravico in vodi takšno kadrovsko politiko, za katero je prepričan, da je najboljša za njegov posel. Če bo slabo izbral, bo ravnal v svojo škodo, mar ne?!

 

Mediji so namreč posel in gospa Širca tega ni najbolje razumela, zato sem ji v imenu uprave SIAG neformalno zagotovil, da bo nekaj evropskih poslancev v Evropskem parlamentu sklicalo tiskovno konferenco in vlado njenega predsednika Pahorja javno obtožilo kršitev medijske svobode in izvajanje ekonomske diskriminacije vis-a-vis tujemu kapitalu. Podobno sporočilo je premierju Pahorju po moji vednosti kmalu v Ljubljano prinesel še posebni odposlanec iz Gradca. Intervencija je vsaj na načelni ravni uspela, saj je premier razumel, za kaj gre. Vseeno pa je neevropski zakon ustavil šele kasnejši referendum.

 

 

Kdo potrebuje ministrstvo za kulturo

 

Eden izmed ključnih razlogov za stalno vračanje na začetek, ko gre za nesrečno medijsko zakonodajo, je zagotovo nesrečna roka pri izbiri kulturnih ministric in ministrov. Zaradi tega sem v začetku leta 2012, ko je bila nekaj dni aktualna ideja o ukinitvi samostojnega resorja za kulturo, javno predlagal, da bolj kot stalno politično kadriranje 'zaslužnih' strankarskih kadrov potrebujemo nekakšen Nacionalni urad za kulturo (NUK), čigar mandat bi bil 5 let in neodvisen od vsakokratne politične koalicije. Pristojnosti tega 'Nuka' bi bile identične tistim, ki jih ima danes ministrstvo za kulturo, le financiranje bi bilo drugače urejeno, saj bi država neposredno zagotovila le 50% sredstev za njegovo delovanje, za ostalo polovico pa bi moral Nacionalni urad za kulturo poskrbeti sam s svojo pridobitno dejavnostjo, koncesijami in raznimi drugimi storitvami na trgu.

 

Idejo so varuhi samoupravnih kulturnih interesov in ohranjanja privilegijev za dvorne kulturnike z gnusom zavrgli, saj so jo prepoznali kot direktni napad na svoj nedotakljivi status. Toda danes, ko je pred nami naslednji poskus spreminjanja medijske zakonodaje s predlogom zakona JBM o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih, se ponovno odpira vprašanje o smiselnosti ohranjanja ministrstva za kulturo kot izrazito politične institucije. S kakšnimi argumenti lahko stranka upokojencev, katere članica je Mlakarjeva, sploh opravičuje svoje politično udejstvovanje na področju kulture?! Povejte mi enega samega.

 

Če bi se glede ministra ali ministrico vsaj malo potrudili in izbrali osebo, ki prihaja iz področja kulturnega menedžmenta – in v Sloveniji osebno poznam vsaj dva takšna vrhunska človeka, eden je brez dvoma Mitja Rotovnik – potem bi še nekako razumel njihov iskreni interes, da v kulturi ne bodo delali škode, če že koristi ne bo od njih.

 

 

Ni vsak 'outisider' že kulturni minister

 

Julijana Bizjak Mlakar nikoli ne bi smela postati ministrica za kulturo. Če nam je bilo to jasno nekaterim zunanjim opazovalcem, ki smo konec lanskega poletja pokomentirali Cerarjeve ministrske kandidatke in kandidate, potem bi moralo biti še tolikanj bolj vsem 'insiderjem' s področja kulture. Od njih bi pričakoval, da se bodo kritično oglasili že takrat, ko bi se dalo katastrofo še preprečiti, vendar so bili pragmatično in oportunistično tiho, saj je vsak po svoje odvisen od javnega financiranja, zato se novi kulturni politkomisarki ni želel zameriti.

 

Zaradi vsega tega gre tistim, ki bolje poznajo razmere v slovenski javni kulturi, na bruhanje, ko že desetletja gledajo ene in iste kulturniške prostitutke in intelektualne mandarine, ki sami pri sebi še kako dobro vedo, da je cesar(ica) gol(a), vendar si ne upajo odpreti ust, da slučajno ne bi izgubili subvencije ali kakšne druge finančne ugodnosti.

 

Predlagana vsebina spremenjenega medijskega zakona je čisto navadno skrpucalo, ki prihaja iz rok osebe, povsem neprimerne za ministrico za kulturo. Če se malce razgledate po Evropi in presežete intelektualni domet izpod Kamniških Alp, od koder baje prihajajo gospa ministrica, boste hitro opazili, da je kulturni minister persona v najboljšem pomenu te besede. Predstavlja namreč tisto bogastvo in tradicijo nacije, ki je ne morejo zasenčiti ekonomsko naravnane panoge. Takšen minister je oseba z ugledom in znanjem. Je ambasador kulture in umetnosti. Človek, ki je v življenju že nekaj dosegel in ki je svetovljan v pristnem pomenu te besede.

 

 

Mentaliteta iz leta 1947

 

Polomija z ministrico JBK je kulminirala v strahovitem fiasku s predlaganim Zakonom o medijih, ki je tako sramoten, do medijev podcenjujoč in žaljiv dokument, da bi ga morala vlada nemudoma umakniti z dnevnega reda kakršne koli javne razprave, ministrico JBM pa razrešiti, saj sama zagotovo ne misli odstopiti, razen če jo bo v to nekako prepričal njen šef Karl Erjavec (in se je s tem znebil tudi kot notranje opozicije v stranki).

Zakon, kakršnega je v javno razpravo, ki se izteče 22. junija, poslalo ministrstvo za kulturo, morda predstavlja interese ljubiteljev totalitarizma, Huga Chaveza, da o lobistih in ministričinih zakulisnih prišepetovalcih sploh ne govorimo. Poskus uvajanja cenzure, nerazumno visokih kazni in celo možnosti zaplembe medijev – in to brez sodne odredbe, kar na podlagi administrativnega akta inšpektorja – ne gredo v kontekst moderne države, evropskega pravnega reda in predvsem časa, v katerem živimo.

Piše se namreč leto 2015, ne pa 1947.

Predsednik vlade nima veliko manevrskega prostora, kajti škandalozna provokacija, kakršno si je dovolila ministrica JBM, tako zelo presega meje dobrega okusa, da je edina higienična, logična in pričakovana poteza njena razrešitev. S tem bi se morda naposled le odprla vrata normalnemu in racionalnemu javnemu dialogu o tem, kakšno kulturno ministrstvo Slovenija dejansko potrebuje. Predvsem pa bi bil skrajni čas, da določimo kriterije, kdo je lahko sploh kulturni minister...

 



KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,134
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,608
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,602
04/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,256
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,806
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,724
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,561
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,463
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,536
10/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 728