Komentar

Gospa ministrica, naredite si uslugo in takoj odstopite!

Predlog sprememb Zakona o medijih je takšen zmazek in v takšnem nasprotju z moderno evropsko državo, da je razrešitev ministrice za kulturo logična in neizogibna. Odstopila pa sama zagotovo ne bo.

14.06.2015 23:12
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   zakon   mediji   vlada

Škandalozna provokacija, kakršno si je dovolila ministrica JBM, tako zelo presega meje dobrega okusa, da je edina higienična, logična in pričakovana poteza njena razrešitev. S tem bi se morda naposled le odprla vrata normalnemu in racionalnemu javnemu dialogu o tem, kakšno kulturno ministrstvo Slovenija dejansko potrebuje. Predvsem pa bi bil skrajni čas, da določimo kriterije, kdo je lahko sploh kulturni minister

Zgodba o medijski zakonodaji je zmes tragikomedije, absurda in neumnosti. Bržkone se nekje globlje v ozadju skriva tudi tiha želja po cenzuri in podreditvi medijev, da bi bilo tako kot nekoč, se pravi v dobrih starih časih partijske države, ko so bili novinarji javni delavci, mediji pa le transmisija družbeno-političnih organizacij. Toda na srečo je vsakokratna vodilna garnitura ministrstva za kulturo preveč nerodna in prozorna v svojih poskusih, da bi medijem nataknila ovratnik. A če smo iskreni, veliki večini tega niti ni potrebno, saj so pod krinko 'družbene odgovornosti' krotki, neškodljivi in zelo dobro vedo, kje so njihove meje.

 

Poskus ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar (JBM), še do nedavnega relativno anonimne politične aktivistke upokojenske stranke, da bi z nekakšno reformo obstoječega medijskega zakona uveljavila interese njegovih avtorjev, lobistov in zakulisnih prišepetovalcev, se bo na srečo izjalovil, kajti gre za takšno skrpucalo in zmazek, da si ga ne bi upal predlagati niti režim Aleksandra Lukašenka.

 

 

JBM je produkt negativne selekcije

 

Seveda pa odstop kompromitirane JBM, ki jo je predlagana zakonska novela do konca razgalila in osmešila kot povsem nekompetentno ter neprimerno za ministrsko funkcijo, nikakor ni samoumeven. Opravka imamo – kot že večkrat doslej – s tipičnim produktom negativne selekcije, nad katerim se zgraža celotna kulturniška srenja, vendar pa iz pragmatičnih razlogov o tem javno nihče noče govoriti.

 

Pravzaprav imamo vse od Andreja Capudra in Rudija Šelige precejšnjo smolo glede kulturnih ministrov. Kot da bi bil vsak naslednik še mizernejši od predhodnika. V tem smislu je intelektualna podhranjenost JBM že tako v nebo vpijajoča, da je nima smisla posebej izpostavljati.

 

Spreminjanje medijske zakonodaje je v evropskih državah redek pojav, ki ga običajno opravičujejo s tehnološkimi spremembami in novostmi, medtem ko v bistvo medijske svobode, novinarske avtonomije in druge temeljne lastnosti takšne zakonodaje ne posegajo. Naše ministrstvo za kulturo je drugačnega mnenja, saj v nekaj letih že drugič poskuša spreminjati zakon o medijih, tokrat z nekakšno regulacijo sovražnega govora (ki odgovornost povsem zgrešeno prevaljuje na odgovorne urednike, medtem ko anonimni spletni 'komentariat' pušča še naprej nekaznovan), novimi pravili glede roka za vložitev zahteve za objavo popravka, spremenjeno definicijo slovenskih avdiovizualnih del in definicijo slovenske glasbe, strožjo obveznostjo predvajanja slovenske glasbe podnevi med 6. in 22. uro itd.

 

 

Zgodovina slabih idej

 

Bralcem sem dolžan razkriti, da je bila v prejšnji poskus grobega spreminjanja medijske zakonodaje vpletena tudi moja malenkost. Ko je namreč Majda Širca v vladi Boruta Pahorja (2008–2011) skušala spremeniti tedanji Zakon o medijih, sem jo kot svetovalec uprave avstrijske medijske korporacije Styria Media International AG vljudno opozoril na to, da je Slovenija članica Evropske unije in dolžna spoštovati skupna pravila igre tudi na medijskem področju. Predkupna pravica novinarjev pri prodaji medija bi bila tipičen primer ekonomske diskriminacije, ki bi jo v Bruslju nemudoma prepoznali in sankcioniriali. Še bolj trapasto je bilo obvezno soglasje uredništva glede imenovanja oziroma razrešitve odgovornega urednika (mimogrede, te neumnosti niti predlog JBM ne ukinja!); lastnik ima pravico, da v okviru svoje gospodarske družbe svobodno razpolaga s svojo lastninsko pravico in vodi takšno kadrovsko politiko, za katero je prepričan, da je najboljša za njegov posel. Če bo slabo izbral, bo ravnal v svojo škodo, mar ne?!

 

Mediji so namreč posel in gospa Širca tega ni najbolje razumela, zato sem ji v imenu uprave SIAG neformalno zagotovil, da bo nekaj evropskih poslancev v Evropskem parlamentu sklicalo tiskovno konferenco in vlado njenega predsednika Pahorja javno obtožilo kršitev medijske svobode in izvajanje ekonomske diskriminacije vis-a-vis tujemu kapitalu. Podobno sporočilo je premierju Pahorju po moji vednosti kmalu v Ljubljano prinesel še posebni odposlanec iz Gradca. Intervencija je vsaj na načelni ravni uspela, saj je premier razumel, za kaj gre. Vseeno pa je neevropski zakon ustavil šele kasnejši referendum.

 

 

Kdo potrebuje ministrstvo za kulturo

 

Eden izmed ključnih razlogov za stalno vračanje na začetek, ko gre za nesrečno medijsko zakonodajo, je zagotovo nesrečna roka pri izbiri kulturnih ministric in ministrov. Zaradi tega sem v začetku leta 2012, ko je bila nekaj dni aktualna ideja o ukinitvi samostojnega resorja za kulturo, javno predlagal, da bolj kot stalno politično kadriranje 'zaslužnih' strankarskih kadrov potrebujemo nekakšen Nacionalni urad za kulturo (NUK), čigar mandat bi bil 5 let in neodvisen od vsakokratne politične koalicije. Pristojnosti tega 'Nuka' bi bile identične tistim, ki jih ima danes ministrstvo za kulturo, le financiranje bi bilo drugače urejeno, saj bi država neposredno zagotovila le 50% sredstev za njegovo delovanje, za ostalo polovico pa bi moral Nacionalni urad za kulturo poskrbeti sam s svojo pridobitno dejavnostjo, koncesijami in raznimi drugimi storitvami na trgu.

 

Idejo so varuhi samoupravnih kulturnih interesov in ohranjanja privilegijev za dvorne kulturnike z gnusom zavrgli, saj so jo prepoznali kot direktni napad na svoj nedotakljivi status. Toda danes, ko je pred nami naslednji poskus spreminjanja medijske zakonodaje s predlogom zakona JBM o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih, se ponovno odpira vprašanje o smiselnosti ohranjanja ministrstva za kulturo kot izrazito politične institucije. S kakšnimi argumenti lahko stranka upokojencev, katere članica je Mlakarjeva, sploh opravičuje svoje politično udejstvovanje na področju kulture?! Povejte mi enega samega.

 

Če bi se glede ministra ali ministrico vsaj malo potrudili in izbrali osebo, ki prihaja iz področja kulturnega menedžmenta – in v Sloveniji osebno poznam vsaj dva takšna vrhunska človeka, eden je brez dvoma Mitja Rotovnik – potem bi še nekako razumel njihov iskreni interes, da v kulturi ne bodo delali škode, če že koristi ne bo od njih.

 

 

Ni vsak 'outisider' že kulturni minister

 

Julijana Bizjak Mlakar nikoli ne bi smela postati ministrica za kulturo. Če nam je bilo to jasno nekaterim zunanjim opazovalcem, ki smo konec lanskega poletja pokomentirali Cerarjeve ministrske kandidatke in kandidate, potem bi moralo biti še tolikanj bolj vsem 'insiderjem' s področja kulture. Od njih bi pričakoval, da se bodo kritično oglasili že takrat, ko bi se dalo katastrofo še preprečiti, vendar so bili pragmatično in oportunistično tiho, saj je vsak po svoje odvisen od javnega financiranja, zato se novi kulturni politkomisarki ni želel zameriti.

 

Zaradi vsega tega gre tistim, ki bolje poznajo razmere v slovenski javni kulturi, na bruhanje, ko že desetletja gledajo ene in iste kulturniške prostitutke in intelektualne mandarine, ki sami pri sebi še kako dobro vedo, da je cesar(ica) gol(a), vendar si ne upajo odpreti ust, da slučajno ne bi izgubili subvencije ali kakšne druge finančne ugodnosti.

 

Predlagana vsebina spremenjenega medijskega zakona je čisto navadno skrpucalo, ki prihaja iz rok osebe, povsem neprimerne za ministrico za kulturo. Če se malce razgledate po Evropi in presežete intelektualni domet izpod Kamniških Alp, od koder baje prihajajo gospa ministrica, boste hitro opazili, da je kulturni minister persona v najboljšem pomenu te besede. Predstavlja namreč tisto bogastvo in tradicijo nacije, ki je ne morejo zasenčiti ekonomsko naravnane panoge. Takšen minister je oseba z ugledom in znanjem. Je ambasador kulture in umetnosti. Človek, ki je v življenju že nekaj dosegel in ki je svetovljan v pristnem pomenu te besede.

 

 

Mentaliteta iz leta 1947

 

Polomija z ministrico JBK je kulminirala v strahovitem fiasku s predlaganim Zakonom o medijih, ki je tako sramoten, do medijev podcenjujoč in žaljiv dokument, da bi ga morala vlada nemudoma umakniti z dnevnega reda kakršne koli javne razprave, ministrico JBM pa razrešiti, saj sama zagotovo ne misli odstopiti, razen če jo bo v to nekako prepričal njen šef Karl Erjavec (in se je s tem znebil tudi kot notranje opozicije v stranki).

Zakon, kakršnega je v javno razpravo, ki se izteče 22. junija, poslalo ministrstvo za kulturo, morda predstavlja interese ljubiteljev totalitarizma, Huga Chaveza, da o lobistih in ministričinih zakulisnih prišepetovalcih sploh ne govorimo. Poskus uvajanja cenzure, nerazumno visokih kazni in celo možnosti zaplembe medijev – in to brez sodne odredbe, kar na podlagi administrativnega akta inšpektorja – ne gredo v kontekst moderne države, evropskega pravnega reda in predvsem časa, v katerem živimo.

Piše se namreč leto 2015, ne pa 1947.

Predsednik vlade nima veliko manevrskega prostora, kajti škandalozna provokacija, kakršno si je dovolila ministrica JBM, tako zelo presega meje dobrega okusa, da je edina higienična, logična in pričakovana poteza njena razrešitev. S tem bi se morda naposled le odprla vrata normalnemu in racionalnemu javnemu dialogu o tem, kakšno kulturno ministrstvo Slovenija dejansko potrebuje. Predvsem pa bi bil skrajni čas, da določimo kriterije, kdo je lahko sploh kulturni minister...

 



KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
22
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.960
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.182
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.404
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.774
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.698
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.635
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.288
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.211
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.223
10/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 4.060