Bojan Zalar, direktor Psihiatrične klinike Ljubljana in sodni izvedenec klinične psihologije, se je pošteno zapletel s svojimi izjavami, ki so sledile soočenju z obtožbami o krutem ravnanju in celo mučenju psihiatričnih bolnikov v kliniki, katere direktor je že od leta 2008. Zalar je sicer odločno zanikal takšno ravnanje, vendar je na tiskovni konferenci, ko je komentiral tudi spolne zlorabe, izpadel zelo nekompetentno, ko je mirno relativiziral njihovo pogostost in celo podvomil v njihov dejanski obstoj. Vse to pa je v javnosti upravičeno sprožilo ogorčenje in tudi - vsaj na prvi pogled - utemeljene pozive k odstopu. Kajti Zalarjeve toksične izjave bi lahko kazale na visoko stopnjo nerazumevanje (spolnih) zlorab, kar bi pod vprašaj postavilo vse njegovo dosedanje delovanje v pravosodju v vlogi sodnega izvedenca. Po nekaterih informacijah naj bi ministrstvo za pravosodje razmišljalo o spremembi zakonodaje, kajti po obstoječi ureditvi so klinični psihologi ali psihiatri v privilegiranem položaju kot izvedenci, saj ne odgovarjajo za svoje besede oziroma mnenja. Obenem pa so prav klinični psihologi in psihiatri tisti, ki se bojijo kakršne koli kritike ali konkurence psihoterapevtov in zase zahtevajo edino in vodilno vlogo v psihoterapiji - pri čemer je tudi Zalarjeva nerodna (?!) izjava pokazala, da imajo ti ljudje velik problem z empatijo ...

Direktor Zalar, ki je za pomoč pri odnosih z mediji in javnostmi najel agencijo Pristop, se je sicer naslednji dan za svoje besede opravičil, češ da je bil napačno razumljen in se je njegova izjava nanašala na prijave spolnih zlorab med razveznimi postopki in postopki dodelitev skrbništev otrok. Morebiti je res tako, vendar je dejstvo, da tega razen Zalarja očitno nihče ni tako razumel ... in to ponovno odpira vprašanje njegovih kompetenc. Svet zavoda je Bojanu Zalarju tokrat sicer pokril hrbet, vendar bo vlada zdaj zamenjala svoje člane v svetu, tako da utegnejo profesorja, ki je že 15 let direktor ljubljanske psihiatrije, v kratkem vseeno zamenjati. Samo dvakrat lahko ugibamo, kakšne teorije zarote se bodo ob tem pojavile, kajti zamenjavo bodo nekateri na vsak način poskušali prikazati kot politično. Na socialnih omrežjih desničarji že razširjajo teorije zarote, po kateri naj bi oblast želela zamenjati Bojana Zalarja samo zato, da bodo lahko na njegovo mesto postavili nekoga, ki bo omogočil, da bodo "prisilno hospitalizirali svoje politične nasprotnike, tudi novinarje". Psihiatrija, mar ne?

Suzana Kos, novinarka Dela, o tem, da se v zakulisju vladajoče svobodnjaške stranke premierja Roberta Goloba vse bolj očitno kaže nezadovoljstvo 41-članske poslanske skupine, ki se je pred dnevi pokazalo ob navidezno neproblematičnem glasovanju za deklaracijo o ukrajinskem gladomoru. Trije poslanci Gibanja Svoboda namreč dokumenta niso podprli in so glasovali proti, nekaj pa se jih je pomenljivo vzdržalo, med njimi celo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Morda je slednja - podobno kot ženska verzija Rasputina po imenu Vesna Vuković - svojemu predsedniku vlade zamerila tudi to, da se je zasebno nekoliko distanciral, saj uživa v srečni zvezi z novo spremljevalko, ki je občasno tudi lobistka. Tu pa zahaja na parket, ki ga v kabinetu premierja obvladujeta Damir Crnčec in Vesna Vuković ... Kaj se bo iz tega izcimilo, bo jasno v prihodnjih mesecih. Bržkone pa nas čaka še zanimiv razplet na dvoru Sončnega kralja.

Robert Ličen, poslovnež, sociolog in direktor podjetniškega centra Pegasus,  na tviterju o skritih talentih slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba, ki bo v kratki, a izjemni politični karieri očitno doktoriral še drugič - tokrat iz preusmerjanja pozornosti. Doktor Golob postaja pravi spin doktor. Kdo bo na koncu plačal račun za vse to, je prav tako jasno. Davkoplačevalci. Toda slednjim se o tem še niti ne sanja. Važno je, da na oblasti niso janšisti. Pa naj stane, kar hoče.

Jevgenij Prigožin, lastnik najbolj razvpite zasebne vojske na svetu, poimenovane po Hitlerjevem najljubšem skladatelju Richardu Wagnerju, počasi izgublja potrpljenje. Potem ko ruska armada že mesece neuspešno poskuša zasesti Bahmut na vzhodu Ukrajine, kjer je skupina Wagner vseskozi zelo aktivna, je nekdanji Putinov kuhar zdaj dokončno obupal nad prislovično neučinkovitostjo ruske vojske oziroma njenimi logističnimi zmožnostmi. Kot pravi Prigožin, ki je zadnji video posnel kar med trupli svojih plačancev, bo zaradi kritičnega pomanjkanja streliva prisiljen umakniti večji del svojih sil iz Bahmuta. Da med Prigožinom in vrhom ruskih oboroženih sil že dlje časa vre, niso uspeli prikriti niti ruski režimski mediji. Šef plačancev očita obrambnemu ministru Šojguju in načelniku generalštaba Gerasimovu, da sta povsem neučinkovita, nesposobna debeluha, ki nimata nadzora nad dogajanjem na bojišču. Takšne težke besede utegnejo biti še kako resnične in vsaj Prigožinu ne moremo očitati, da v svojih izjavah ni iskren. Vprašanje pa je, kakšen učinek bodo imele kritike ruske vojske, saj s tem posredno napada tudi doslej nedotakljivega vrhovnega poveljnika Vladimirja Putina. Jevgenij Prigožin verjetno precej tvega, ko se spravlja na Šojguja in Gerasimova, razen če to počne po navodilih Putina, ki lahko vojno v Ukrajini kadarkoli tudi ustavi, odgovornost za neuspeh pa prevali na vodstvo vojske. Toda s tem tvega, da bodo Rusi v nekem trenutku poleg Šojgujeve in Gerasimovega glave zahtevali tudi njegovo - kajti Rusi so v svoji divji, krvavi zgodovini voditeljem odpuščali vse, le porazov ne. Putin, ki velja za poznavalca ruske zgodovine, se tega najbrž še kako zaveda.

Kaja Kallas, premierka Estonije, na tviterju o zadnjih napadih, ki jih je Putinov zločinski režim izvedel nad civilnimi cilji v Ukrajini. Kljub intenzivnosti napadov pa se počasi že kažejo povečane zmogljivosti ukrajinske zračne obrambe, ki je veliko večino manevrirnih raket in (iranskih) dronov uspela sestreliti oziroma uničiti. Ne glede na težave, ki jih imajo plačanci skupine Wagner in ruska vojska v Bahmutu, za katerega se borijo že deset mesecev, Putinova propagandna ofenziva na pojenjuje in v nekaterih državah, ki so formalno sicer zelo velike zagovornice in podpornice Ukrajine, dosega zaskrbljujoče razsežnosti. V Sloveniji je leglo ruskih trolov in plačanih komentatorjev na spletnem portalu nacionalne RTV, katere vodstvo noče nič slišati o ukrepih proti sovražnemu govoru, ki obvezno spremlja takorekoč vsak prispevek o vojni v Ukrajini na portalu www.rtvslo.si. Več kot 90% spletnih komentatorjev je namreč izrazito na strani Rusije in goreče podpirajo Putinov režim. Analiza pokaže, da so daleč najbolj aktivni med delovnim časom in da jih je za konec tedna precej manj aktivnih. Ali bi to lahko pomenilo, da je precejšen del tel "anonimnih vojnih hujskačev" v bistvu zaposlenih v javni upravi ali celo kar na sami nacionalki? Vse skupaj postaja še toliko bolj vznemirjivo, ker je pred kratkim zaradi sovražnega govora, antisemitizma in širjenja sovraštva do Judov in Izraela predsednici Nataši Pirc Musar pisal celo mednarodni direktor Centra Simona Wiesenthala. Po naših informacijah je raziskava tega uglednega inštituta pokazala, da je osrednji promotor antisemitizma in antijudovskega aktivizma na nacionalki kar eden izmed njenih zaposlenih (!). To pa pomeni, da gre za neposredno odgovornost vodstva te javne ustanove, ki doslej ni ukrepala. V množici protestov novinarskih sindikatov in aktivistov proti nemogočim razmeram na nacionalki zato upravičeno pričakujemo tudi obsodbo antisemitizma in sovražnega govora Putinovih trolov na nacionalkinem spletnem portalu, do česar prihaja (tudi) zato, ker vodstvo RTV Slovenija gleda stran in mirno dopušča, da se to dogaja. Očitno so bolj zaposleni z dnevno politiko in svojimi strankarskimi agendami?

Profesor Boštjan M. Zupančič, nekdanji ustavni sodnik in dolgoletni sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice na tviterju o čudni praksi aktualnega predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta, ki sprejema politike in vodilne funkcionarje sredi odločanja o izjemno občutljivi materiji (tj. noveli Zakona o RTV Slovenija). Dr. Zupančič opozarja, da takšno obnašanje ni le amaterizem, pač pa razkriva še nekaj hujšega: da večina trenutnih ustavnih sodnikov sploh nima pravega občutka glede vprašanja profesionalne sodniške nepristranskosti. To ni zgolj posledica erozije vstopnih kriterijev, ki so dejansko neprimerljivi s tistimi iz devetdesetih let, ko smo imeli na Beethovnovi res vrhunske pravne strokovnjake. Namesto tedanjih liberalno naravnanih sodnikov imamo namreč zdaj v sodniških togah kupico političnih aktivistov, pravi BMZ, ki sicer ni spregledal tistega, na kar smo na portalu+ že opozarjali: da se podira doktrina o ločitvi posameznih vej oblasti (checks & balances), ki je, kot je zapisal profesor Zupančič  "v samem temelju pravoznanstva in državoslovja" in ima za svoj namen preprečiti "prevlado na primer izvršilne veje oblasti nad sodno vejo oblasti". Natanko to pa se je z obiskom premierja Goloba na ustavnem sodišču in bratenjem z Accettom zdaj zgodilo - že drugič. Ledino je namreč pred nekaj tedni zorala že Vera Jourova, evropska komisarka, ki se na ustavno sodišče, kot je lacanovsko zatrjevala in sem smehljala zraven "ni prišla pogovarjat o zakonu o RTV Slovenija".