V prvem delu tranzicijskega dosjeja smo pokazali, kako se je na podjetje Etra 33 spravila pidovska grupacija, zbrana okoli Pomholda (glej članek), ki je Etro 33 najprej preprodala posredno (preko Sarinija avstrijskemu Energo), potem pa še neposredno množici kupcev, zbranih okoli Kolektorja, pri čemur je del kupnine, ki je romal na slamnato podjetje avstrijski Energo, skupaj s tem podjetjem enostavno izginil.

V drugem delu tega dosjeja (glej članek) pa ste lahko prebrali, kako je Kolektor skupaj z bratskim in vedno priročnim FMR ter Torionom, Energotransom (podjetjema dveh direktorjev Etre 33, ki sta obe podjetji ustanovila neposredno preden sta se kot predstavnika Etre 33 dogovorila za prevzem) in Transingom. Za slednjega smo pokazali, da je vstopilo v prevzemni posel kljub temu, da je bilo iz čisto druge industrije kot Etra 33, da je imelo skorajda nično bilanco in da je prevzem financiralo s pomočjo kredita, ki ga je dobilo od Kolektorja. Še več, vsa nenavadnost te transakcije se izkaže, ko matematika pove, da je bil kredit, ki ga je Transing dobil od Kolektorja, ravno tako velik, da je bila pokrita tudi kupnina, ki sta jo morala plačati »direktorski« podjetji Torion in Energotrans. Če k temu dodamo še dejstvo, da je bila prevzemna cena za 1 % Etre 33 različna za Kolektor in FMR na eni ter Torion, Energotrans in Transing na drugi strani, začenja ta prevzem dobivati vse bolj čudaške, nenavadne in sumljive poteze.

V tretjem delu dosjeja vas čaka druga faza Kolektorjevega prevzema Etre 33. Tisto, kar boste prebrali, je tudi to, kar vas je verjetno vedno zanimalo: kako se naredi prevzem na slovenski način. Radi pa bi vas opozorili, da po tem ko boste prebrali zadnji del dosjeja, nikoli več ne boste videle Slovenije z istimi očmi.

V igro vstopi plemstvo

25.1.2011 se začne nov krog lastniške konsolidacije Etre 33, ki se zaključi 4.4.2011, ko dobi to podjetje bolj ali manj isto lastniško strukturo, kot jo pozamo danes. Kolektor namreč dobro leto po prvotnem prevzemu iz rok Sarinija proda del Etre 33 sledečim podjetjem in fizičnim osebam: FMR Holding d.d., Difs d.o.o., Svind d.o.o., Sistis d.o.o., Manitoba d.o.o., Ludvik Kumar, Jože Rupnik, Marjan Dermota, Anica Uršič Vončina. Prodaja poteka v dveh krogih 25.1.2011 in 4.4.2011.

Kdo so vsa ta podjetja in fizične osebe, ki kupujejo deleže Etre 33? Prosim vas za malo potrpljenja, kajti celotna zgodba se bo sestavila sama od sebe, če najprej pokažemo mehanizem prodaje. Za izhodišče bomo vzeli primer prodaje Etre 33 na relaciji prodajalec (Kolektor) – kupec (Difs), to pa zato, ker je vzorec popolnoma identičen pri vseh drugih preostalih transakcijah.

Najprej okoli prodajalca Kolektorja, ki je prodajal delež Etre 33 zgoraj omenjenim podjetjem in fizičnim osebam. Če se spomnite, je to podjetje 27.1. 2010 kupilo 45,045 % Etre 33. Toda 25.1.2011 in 4.4.2011 Kolektor ni prodajal tega deleža. Prodajalo se je nekaj drugega. Kaj točno? Preverite spodnji izsek iz kupoprodajne pogodbe:

25.1.2015 Kolektor torej kupuje od Transinga deleže Etre 33. Kaj je že Transing? Seveda podjetje, ki je dobilo od Kolektorja 4,47 milijona evrov za nakup 2,67 milijona evrov vrednega deleža v Etri 33 (naj vas spomnim, da je tu nastala zgodba o nenamenskem posojilu in poslovni prevari). In potem dobesedno takoj Kolektor proda delež Etre 33 naprej podjetju Difs:

Ker verjamem, da pozorno prebirate dokumente, ki jih ekskluzivno objavljamo, potem ste ob zgornjem doživeli šok. Kolektor in zanj Stojan Petrič delež, ki ga je kupil od Transinga, dobesedno takoj proda naprej podjetju Difs, ki ga zastopa direktor Stojan Petrič. Ja, prebrali ste pravilno: Stojan Petrič, direktor uprave Kolektorja, prodaja delež v podjetju Etra 33, kjer je on sam prokurist, podjetju Difs, v katerem je Stojan Petrič direktor. Gre za delež podjetja, ki ga je predhodnemu lastniku Transingu financiral s kreditom prav Kolektor, za katerega je Stojan Petrič podpisal kreditno pogodbo. Ali ni to malo »odfukana« transakcija?!

Ker seveda Stojan Petrič ne more biti podpisan kot prodajalec in kupec istočasno, je v transakciji, v kateri Petrič nastopi kot kupec, kot zastopnik prodajalca napisan in podpisan Radovan Bolko, glavni in izvršni direktor Kolektor Group. Domnevamo, da Petrič spet ni vedel, da je tako shizofrena pozicija pravzaprav sprehajanje po tenki liniji zakona in se ji reče sum zlorabe položaja in prepovedano trgovanje na osnovi notranjih informacij. Ampak okej, če je Petrič direktor, ki v istem dnevu v imenu Kolektorja najprej od Transinga kupi delež podjetja, potem pa v imenu Difs odkupi taisti delež od Kolektorja, kdo je lastnik Difsa-a, za katerega je Petrič pripravljen zastaviti svoje poslovno ime in ugled?

Lastnik podjetja Difs je Nada Petrič, soproga Stojana Petriča!

Ta je zanimivo v podjetje vstopila 27.1.2011, torej na dan same transakcije. Če se spomnite, kdaj sta bila ustanovljena »direktorska« Torion in Energotrans, ki sta se pridružila prvotnemu prevzemu Etre 33, potem vam je menda že jasno, da gledate vzorec. Nenazadnje si lahko sami na Ajpesu ogledate, kdaj točno je bilo podjetje vpisano v sodni register, saj vas tam čaka datum 19.7. 2010, torej nekaj mesecev pred prevzemom.

Okej, katere informacije imamo do te točke? Prvič, Stojan Petrič se pojavlja v več funkcijah istočasno – in to na vseh udeleženih straneh, ki trgujejo z deležem podjetja – ter igra poslovno simultanko. Drugič, spet se vse zgodi na točno določen datum: Transing prodaja, Kolektor kupuje in preprodaja naprej Difsu. Tretjič, v igro vstopi s Petričem povezana oseba, njegova soproga, in izvede transakcijo na isti dan, ko vstopi v podjetje, ki je na koncu prodajne verige. Dovolj, da trdimo, da ne gre za naključje, ampak točno določeno in vnaprej oblikovano strategijo neke skupine ljudi, ki imajo namen pridobiti premoženjsko korist. Zdaj pa en korak v transakciji naprej.

Petrič in Bolka zamenjata vlogi in transakcija se ponovi

27.1.2011 se preprodajanje Etre 33 ne konča pri Difsu in tudi čudna naključja se ne končajo. Ko Radovan Bolka v imenu Kolektorja proda delež Etre 33 Difsu, družinskemu podjetju Petričev, se začne nova transakcija. Transing spet proda nov del Etre 33 Kolektorju, v imenu Kolektorja pa Petrič takoj proda taisti delež podjetju Svind. In čigav je Svind? To je podjetje Radovana Bolke:

Ali razumete, kaj se je ravnokar zgodilo? Najprej je Bolko v imenu Kolektorja prodajal Petriču (in soprogi), potem pa sta zamenjala stole in je Petrič v imenu Kolektorja prodajal Bolki. Če ste se izgubili, kdo je zdaj v kateri vlogi, izvolite še zadnji izsek iz notarskega zapisa, ki pojasni vse:

Takole pa je izgledalo nekaj minut preden sta Petrič in Bolko zamenjala vlogi:

Bolko seveda ni samo direktor Svinda, ampak ves čas tudi glavni izvršni direktor Kolektorja.

Po Ajpesu je bil Bolkov Svind vpisan v sodni register 19.7.2011. Zakaj je pomemben ta dan? Zato, ker se je na isti dan v sodni register vpisal Difs Nade in Stojana Petriča. Ali čutite na vodi nekaj takega kot usklajeno delovanje vodilnih iz Kolektorja? Ali čutite, da Transing, ki je bil kreditiran zato, da je leto dni po prevzemu začel prodajati svoj del Etre 33, v resnici sploh nikoli ni bil kaj drugega kot slamnati lastnik? Je slamnato lastništvo ali parkirišče financirano s krediti partnerja v prevzemu v Sloveniji dovoljeno? Mimogrede, če bi Kolektor na dan prvega kroga prevzema prevzel 51 % Etre 33 in ne 45 %, ali menite, da bi Transing, Energotrans in Torion res plačala skorajda pol manjšo ceno prevzema kot Kolektor in FMR?

Kaj imamo zdaj? Dvojno transakcijo z Etro 33 na isti dan, pri čemur dva vodilna iz Kolektorja samo zamenjujeta vlogi kupca in prodajalca in prenašata deleže Etre 33 iz Kolektorja, ki ga upravljata na njuni zasebni podjetji. In ti zasebni podjetji sta vpisala v sodni register na isti dan nekaj mesecev pred transakcijo, kar že nakazuje na sum usklajenega delovanja in sum parkiranja deležev na Transingu.

25.01. 2011: transakcije z Etro 33 se nadaljujejo

Naslednja transakcija. Kolektor in zanj Stojan Petrič od dolžnika Transinga spet kupi delež Etre 33 in ga v takoj proda podjetju Sistis. Čigavo je podjetje Sistis, ki je bilo začuda ustanovljeno že leta 2006? Ajpes pravi sledeče:

Lastnica podjetja Sistis je Maja Leban. Okej, kdo je Maja Leban? Žena Valterja Lebana. Tudi okej, ampak kdo je Valter Leban? Hja, direktor nabave in produkcije v podjetju Kolektor. Še enkrat isto: prodajalec Kolektor, kupec pa nekdo iz managementa Kolektorja in to prek soproginega podjetja.

Da ne bi po nepotrebnem zapletali, omenjena transakcija z deležem Etre 33 se ponovi še z Manitobo, ki je v lasti Primoža Bešterja, direktorja prodaje Kolektor, Ludvikom Kumarjem, ki je izvršni direktor za raziskave, Jožetom Rupnikom, upokojenim tehničnim direktorjem, Marjanom Dermoto, izvršnim direktorjem za razvoj in Anico Uršič Vončina, izvršno direktorico kontrolinga. Ampak to že vse vemo, bolj zanimivo je to, da je vseh teh pogodbah v imenu prodajalca, torej Kolektorja podpisan Stojan Petrič, vse pogodbe pa je pripravil, kako zanimivo, kar Franc Florjančič. Zet Stojana Petriča. Seveda tudi tisto, ko Stojan Petrič kot direktor Nade Petrič od Kolektorja odkupuje del Etre 33. Če štejemo, da je njegova hči Darja Petrič Florjančič del uprave Kolektorja, potem razumete, zakaj Petriča naslavljamo s primogenitorjem rdečega plemstva.

4.4.2011 celotna ekipa na popolnoma enak način še enkrat ponovi vse skupaj.

Poudarimo, da ni običajna poslovna praksa, da nastopajo direktorji uprav, podobno kot je to naredil Petrič, istočasno kot kupci in prodajalci. Še manj je običajno, da nastopajo kot predstavniki podjetij svojih soprog in za njihov račun sklepajo posle s podjetji, ki jih vodijo. Zakaj? Zato, ker je vse skupaj na tanki liniji med zlorabo položaja za pridobitev koristi in legalno transakcijo. Vse skupaj je še bolj na robu, če se simultano ponovi enaka transakcija v primeru ostalih odločevalcev v podjetju, če pa se ugotovi, da so podjetja, ki so vstopala v kupčije, bila registrirana celo na isti dan, pa je sum poslovne goljufije še toliko bolj prisoten.

Ampak bodimo pošteni, razen tega, da smo dokazali usklajeno delovanje pomembnih odločevalcev iz Kolektorja, nismo pokazali nič takega, kar bi nenavadnost v poslovanju spremenilo v nekaj, čemur se reče sum kaznivega dejanja. Da kaj takega pokažemo in najdemo indic, moramo predstaviti informacije, ki nakazujejo, da je bila pri vsem tem prisotna materialna korist.

Ponovni pregled transkacij 25. 1. 2010: finančna plat

Začnimo spet s Difsom zakoncev Petrič. Ponovimo z izseki iz dokumentacije. Najprej Transing proda delež Etre 33 Kolektorju (podpiše Petrič):

Potem cena. Transing (ki je, ne pozabite, vzel pri Kolektorju kredit, da je sploh lahko kupil delež Etre 33) proda 2,6776 % Etre 33 za 673.427,21 evra ali 251.504 evra za 1 % delež podjetja Etra 33. To je za Transing dejansko dobra pogodba, saj je leto pred tem s Kolektorjevim posojilom kupoval po ceni 199.464,52 evra za 1 % delež. V letu dni je Transing naredil donos 52 tisoč evrov na 1 % lastniški delež Etre 33. Precej dobro, kajne?

S tem se konča prvi krog in stoli za mizo se zamenjajo. Kot zastopnik Kolektorja se zdaj za mizo usede Bolka, Petrič pa se presede na stol za kupca, saj začne predstavljati soprogino podjetje Difs. Nastane nova pogodba (ja, spet jo sestavi Petričev zet Florjančič):

Prvo, kar Kolektor naredi, je to, da prodajani 1,4444 % delež Etre 33 razdeli na dva dela in sicer na 0,6 % in na 0,8444 %:

Potem pa teh 0,6 % proda družinskemu podjetju Difs za 135.589,43 evra:

Naj se vam ne zdi odveč, če vam še enkrat napišem, da je preračunano na 1% delež Etre 33, Kolektor plačal Transingu 251.504 evrov, nekaj minut kasneje pa je Petričev Kolektor prodajal Difsu Stojana in Nade Petrič delež Etre 33 po ceni 225.982 evrov za 1 % delež Etre 33.

Še enkrat: preračunano na 1 % delež Etre 33, je Petrič v imenu Kolektorja plačeval 251.504 evrov, nekaj minut kasneje pa je od Kolektorja za svoje in soprogino podjetje kupoval po 225.982 evrov, preračunano na 1 % delež Etre 33.

Torej? Ali lahko kdo pojasni, zakaj bi vrednost 1 % Etre 33 v nekaj minutah uplahnila za 25.522 evrov? Se to komu zdi normalna poslovna transkacija (tudi če odmislite to logiko, da je Petrič simultano kupec in prodajalec)? Kakšen je lahko motiv preprodajalca, da drago kupi in poceni proda? Je to normalno?

In ja, nekaj podobnega se ponovi tudi pri vseh ostalih kupcih Etre 33; enako se zgodi v drugem krogu (4.4. 2011), s to razliko, da so tedaj cene za vsak 1 % delež Etre 33 že nekoliko višje. Zato, da vas ne mučim z vsemi dokumenti, ki jih hranimo v urednišvtu in ki jih imajo tudi uspavane Trnuljčice z NPU, vam v nadaljevanju prikazujemo dve tabeli, ki kažeta na to, za koliko so direktorji in pomembni odločevalci Kolektorja od Kolektorja odkupovali Etro 33:

Tabela 1: Nakupne cene Etre 33 za 1 % delež, na dan 25.1.2011

Vir: Preračunano na podlagi dokumentov, ki jih hranimo v uredništvu.

Tabela 2: Nakupne cene Etre 33 za 1 % delež, na dan 4.4. 2011

Vir: Preračunano na podlagi dokumentov, ki jih hranimo v uredništvu.

Čisto mimogrede: med kupci je že ves čas FMR Holding d.d., in ni odveč dodati, da je prav vodstvena struktura Kolektorja tista, ki obvladuje tudi to podjetje. Kar pomeni, da berite FMR Holding d.d. kot managerje Kolektorja, zbrane pod skupnim imenom.

Če se spomnite drugega dela tranzicijskega dosjeja Petričeva Etra 33, potem se boste spomnili tudi tega, da je Kolektor od Sarinija (torej prvi krog prevzema) kupoval Etro 33 po ceni 377.718,22 evrov. Vsekako nenormalna transakcija, če leta 2010 kupuješ po 377.718,22 leta 2011 pa se 1 % deleži istega podjetja prodajajo med 225.982,37 in 304.801,77 evrov. In vsekakor je ta kratko v tej kupčiji potegnil Kolektor, ostali pa so prevzemniški kralji. In ja, od tod je nastala zgodba o tem, da je management oškodoval Kolektor v zgodbi o prevzemu Etre 33.

Priznajte, z vsako dodatno informacijo je zadeva vse bolj nenavadna. Zato trdimo, da se bo Petrič težko rešil suma, da je zlorabil položaj, ko je delež Etre 33 pod ceno preprodajal podjetju, ki si ga lasti njegova žena, on pa je njegov direktor, tovrstno prakso pa so njim ponovili izbrani prevzemni carji iz managementa Kolektorja. Toda tu je še nekaj. Odkod lastnici Difsa Nadi Petrič denar? Če namreč sledimo Kolektorjevem starem odzivu na dvome okoli transakcije (glej tole povezavo), je management Kolektorja v nakupe manjšinskih deležev Etre, ki smo jih pokazali zgoraj, vložil svoj denar. Pustimo ob robu, da Nada Petrič ni management Kolektorja, saj je v vsej svoji karieri delovala v šolstvu (in hkrati ni bila izvirna kot nekdanja Cerarjeva ministrica za izobraževanje, kraljica postranskih zaslužkov), preverimo raje na primeru Disfa ali zgornja trditev drži (saj veste, potem se vzorec ponovi po vseh ostalih kupcih).

Iz dokumentov v tabelo povzete številke kažejo, da je Difs, ki je bil registriran 19.7.2010, manj kot leto dni kasneje skupno investiral v 2,094 % Etre 33 sredstva v višini 135.589,43 + 429.583,91 = 565.173 evrov. Konec 2010, torej komaj nekaj mesecev pred nakupovalno akcijo, pa je bilo v bilanci Difsa zabeleženo sledeče:

Povedano na kratko, v bilanci ni bilo nič, po nekem čudežu pa se je, od nekih nenadnih poslov v štirih mesecih nabralo za več kot pol milijona evrov gotovine. In ne, tega ni mogoče zaslužiti v javnem šolstvu, tudi če imate delovne dobe 160 let. To je, s tem se morate strinjati, enostavno bedasto in prepričevanje piarovcev s Kolektorja, da je šlo za zasebna sredstva, je nelogično. Od kod torej denar? Vabim vas, da si na Ajpesu pogledate redni izpis iz sodnega/poslovnega registra za podjetje Etra 33. Tam boste našli tudi sledeče:

Saj razumete, kaj pomeni, da je 0,9906 % deleža, ki ga ima Difs d.o.o. a.k.a Nada Petrič v Etri 33 zastavljenega v korist upnika Kolektor Group d.o.o.? Nič drugega kot to, da ji je Kolektor posodil denar, zato da je od njega po precej nižji ceni odkupila delež Etre 33 in ga zastavila. Poglejte tudi, kakšna je celotna terjatev in se spomnite, koliko je Kolektor posodil Transingu. Ja, vse skupaj se je sestavilo.

Seveda boste podobne zastave deležev v korist upnika Kolektor našli tudi za Sistis, Svind, Manitobo, Anico Uršič Vončino, Ludvika Kumarja, Jožeta Rupnika, Marjana Drmoto in FMR Holding d.d. Torej? Če je management Kolektorja res vse plačal s svojim denarjem, zakaj so deleže zastavljali upniku Kolektorju? Je Kolektor svoj denar posojal managementu zato, da so si ti uredili vrtove okoli hiš, Kolektorju pa so v zameno zastavili deleže Etre 33, ki so jih odkupili od njihovega kreditodajalca Kolektorja? Ali ste res pripravljeni verjeti pravljicam?

Kako je izpadlo

Izpadlo je, da je Kolektor posodil denar Transingu za nakup deleža, ki je imel namen iti v roke novih lastnikov in posredno je še kot dobra motivacija pritekel v žep dvema Etrinima direkorjema, ki sta izpogajala in končno sodelovala v prevzemu.

Potem je minilo nekaj mesecev, da so se nastavile strategije, podjetja registrirala in se je lahko začel nov krog preprodaje Etre 33. V njej je Transing prodajal svoj delež Kolektorju in odplačeval dolg ter služil z razliko v ceni, Kolektor pa je naprej po nižji ceni prodajal izključno povezanim osebam Etro 33 in prodajo pospešil (omogočil) s kreditiranjem, na prodane deleže pa je zastavljal zastavno pravico.

Petrič je bil najprej kot predsednik uprave kupec Etre 33 in kreditodajalec Transingu. potem kot predsednik uprave Kolektorja spet kupec Etre 33, ki jo je prodajala Transing in zatem še kupec Etre 33 kot direktor soproginega podjetja Difs. Istočasno je Petrič preko Kolektorja očitno dal kredit za nakup deleža Etre 33 in istočasno je Petrič kot direktor soproginega podjetja prejel kredit od Kolektorja za nakup Etre 33.

Tako se je vse skupaj sestavilo glede na vse dokumente, ki jih hranimo v uredništvu (in katere izseke smo vam predstavili), glede na zgodbo, ki ste jo lahko brali in glede na to, kaj nam govorijo naši viri in finančna ulica.

Najbrž se sprašujete, kaj je tako magičnega v Etri 33, da so ljudje verižno pripravljeni hoditi po robu zakona in tvegati svojo poslovno kariero zato, da v to podjetje sedejo kot lastniki. Zelo enostavno: to podjetje je v poslovnem pogledu izjemno. Kdorkoli ga kupi, ga bo samo iz naslova dobička hitro izplačal. Zlasti če ga lahko kupi po znižani ceni, ki je nekdo subvencionira s kreditom. Torej? Ne vam treba zastaviti niti fičota, če za vami stoji prevzemnik, ki vam je naklonjen in tudi sam generira malo morje denarnega toka.

Ob vsem tem je resnično cel metafizični čudež to, da je Etra 33 še vedno živa.

S tem se dosje Petričeva Etra 33 na Portal Plus zaključuje, ravno tako kot se je zaključila lastniška konsolidacija tega podjetja, saj so 1.2.2015 vsi managerski udeleženci prevzema izplačali Kolektor in zdaj prosto razpolagajo s svojimi deleži.

Naj vas na koncu retorično vprašamo samo še tole: kako se počutite zdaj, ko vse veste in ko nič od tega niste prebrali v mainstream medijih?

Pripis: Dokumente, katere izseki so objavljeni v članku, hranimo v uredništvu. 

Članek posvečamo vsem zaposlenim na NPU, posebna zahvala pa gre podjetju Atlantik Group d.o.o.