Razkrivamo

Vsi okostnjaki ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra (1. del)

Objavljamo prvi del ekskluzivne in doslej najbolj izčrpne ter natančne analize strokovnih, akademskih in raziskovalnih referenc vodilnih funkcionarjev ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra. Podatki vas bodo pretresli, morda celo šokirali. Avtorji raziskave odlično poznajo delovanje in notranje razmere v tej, kot sami pravijo, vrhunski kliniki z narekovaji. Zaradi njihove varnosti jih v tem trenutku ne bomo javno izpostavljali.

22.06.2015 22:37
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   ukcl   zdravniki   kariera   indeks   profesorji

V odsotnosti objektivnega merila, kolikšna je raziskovalna vrednost posameznega strokovnega direktorja ali predstojnika kliničnega oddelka oziroma službe, smo uvedli indeks minimalne raziskovalne higieničnosti, IMRH. Po mnenju uredništva je za nekoga, ki se odloči za akademsko kariero, higienični minimum, da povprečno objavi po en prispevek na leto od začetka akademske kariere v reviji z znanstvenim indeksom citiranja, preverljivim v javni zbirki podatkov PubMed.

Naša izhodiščna teza je, da je Univerzitetni klinični center Ljubljana nekakšna novodobna izpeljanka Potemkinove vasi.  Že SCI, indeks citiranja posameznega avtorja pokaže precej čudno stanje akademskosti na nekaterih oddelkih Interne klinike in klavrno stanje na Kirurški kliniki. Odsotnost objektivnih pogojev glede tega, kdo sploh lahko zasede vodstvene funkcije, je pripeljala do politikantstva. Ker so kriteriji za prvo izvolitev na mesto predstojnika tako nizki, so vrata odprta tudi lenuhom, kar prevesi tehtnico ponudbe v negativno smer. Ker ni jasnih kriterijev, ki jih mora vodja, predstojnik ali strokovni direktor doseči, da je ponovno izvoljen v naslednji mandat, pridemo do maršalskih funkcij. Ker sčasoma s svaljkanjem po predstojniških foteljjih izpuhtita in vizija in klinično znanje, postane obdržanje funkcije edini moto maršalskih predstojnikov. In ko se to zgodi, so upravičena vsa sredstva. Izgubi se razum. Prioritete postanejo povsem druge, samo stroke in raziskovanja ni med njimi...

 

Preden pa se spopademo s konkretnimi indeksi, imeni in priimki, bomo skočili nekaj stoletij nazaj. Za boljšo ilustracijo, kaj pravzaprav mislimo s tem, ko namigujemo, da je UKCL morebiti moderna Potemkinova vas.

 

 

 Potemkinova vas

 

 

Čemu ravno Potemkinova vas ...

 

Konec 18. stoletja je na ozemlju južne Ukrajine in Krima tlelo podobno kot danes: ruske sile so to rodovinto ozemlje s silo odvzele Otomanskemu cesarstvu, guverner regije knez Grigorij Aleksandrovič Potemkin pa je postal najljubši ljubimec ruske carice Katarine II. Velike. Leta 1787 se je med velesilama obetala nova vojna, zato je Katarina v močnem vojaškem spremstvu odšla proti Krimu, da bi sosedom pokazala rusko moč. Da razkošja in udobja vajena carica ne bi že prvi dan izgubila volje do potovanja skozi neskončno prostrano, a revno in uničeno rusko podeželje, je genialni Potemkin vzdolž reke Dnjeper postavljal kulise vasi in zaselkov, kjer so najeti igralci v pražnje oblečene kmete uprizarjali srečno kmečko življenje vsakič, ko je skozi kraj jahala carica s spremstvom. Zvečer, ko je Katarina Velika spala, so kuliso podrli in jo do jutra znova postavili nekoliko dlje ob predvideni poti, da bi se vesele kmetske slike naslednji dan ponovile. Katarina, ki se ji še sanjalo ni, kakšna velika potegavščina je vse skupaj, je bila nad videnim navdušena in še bolj prepričana, kako bogata, mogočna in uspešna je njena Rusija.

 

Zgodovinarji si o zgodbi sicer niso povsem enotni, toda sintagma Potemkinova vas je ostala nesporni sinonim takšne ali drugačne fasade ali kulise. Skratka nečesa, kar obstaja le navzven, medtem ko mu manjka vsakršnje vsebine.

 

 

… in kakšno zvezo ima z njo Janez Novak

 

Takšna digresija je nujna, če želimo temeljito razložiti in argumentirano, na podlagi empirično preverljivih dejstev in podatkov razkriti Potemkinovo vas, imenovano Univerzitetni klinični center Ljubljana. Naša današnja zgodba se torej pričenja 230 let po slavnem popotovanju Katarine Velike na Krim; začenja se v majhnem, bogaboječem slovenskem kraju, denimo Jurovskem dolu, kjer se ob petih zjutraj proti prestolni Ljubljani odpravi Janez Novak. Po več mesecih čakanja je namreč le dobil zaskrbljujočo diagnozo in poziv na hospitalizacijo v ljubljanski Klinični center za nadaljnje preiskave. Pražnje oblečen, s kovčkom z nekaj najnujnejšimi potrebščinami se gospod Janez, podeželan v zgodnjih sedemdesetih, odpravi v neznano.

 

Nevajen velikega mesta previdno izstopi iz avtobusa na Zaloški cesti in se počasi odpravi proti prehodu za pešce. Med čakanjem na zeleno luč uzre impresivno stavbo na drugi strani ceste. Česa takšnega še ni videl. Slišal je, kako velika stvar je ta UKCL, spominja se, da je prav tu umrl tovariš Tito. Šele ob pogledu na orjaško betonsko kreaturo se gospod Novak dokončno zave svoje majhnosti. Popraska se po čelu. Piskanje semaforja ga opomni, da zeleni signal počasi izginja, zato se hitro požene čez cesto. Ko se približuje vhodu, postaja stavba vse večja, z njo pa tudi strah pred tem, kaj ga čaka. Opazi prve obrise bronastih črk "Univerzitetni klinični center Ljubljana" na fasadi. Vidi tudi prve bogove v belem. V Janezu se začne prebujati strahospoštovanje do te velike stavbe, bronastih črk in belih halj. Podobno občutje je doživel pred letom dni že njegov sosed Vinko in mu ob kozarčku špricerja tolikokrat pripovedoval o njem. Čisto potiho se naš novi pacient zvečer obleče v pižamo, podobno jetniški, zleze pod težko odejo v bolniški sobi in skoraj negiben čaka na naslednje jutro, ko bodo bogovi v belem prišli na vizito in ko bo šlo zares...

 

 

 

 

 

Pacient na prvem mestu. Ja na katerem pa?!

 

Zadnja leta, predvsem v obdobju direktorja Simona Vrhunca, ki si ga, zanimivo, ne upa razrešiti nobena vlada, pada iz omar te univerzitetne in vrhunske (beri: Vrhunčeve) ustanove vse več okostnjakov. Od prefinjeno organizirane korupcije s katastrofalno preplačanimi žilnimi opornicami na oddelku za kardiologijo, do že famoznih operacijskih miz, škandala Mishaly z otroško srčno kirurgijo, ki še danes nima uradnega poročila. Od zlatih palic, ki so jih našli med hišnimi preiskavami korupcije v zdravstvu pod posteljami nekaterih zdravnikov, do podkupnin na tujih računih. Od malega Reneja, primera Ivan Radan, nedavnih razkritij in novih spoznanj v zvezi s podkupovanjem zdravnikov, preko motoviljenja o tem, kaj naj bi bila donacija in kaj podkupnina, do grobih izsiljevanj dobaviteljev medicinske opreme ... In še bi lahko naštevali, verjemite.

 

Vrhunski direktor se ob teh priložnostih, ki jih je vedno več, sicer vedno manj smeji v kamero, hkrati pa še kar mehanično ponavlja svojo mantro o vrhunskosti ustanove. Na uradni spletni strani ljubljanskega Kliničnega centra je zapisano:

 

"Pri nas je pacient na prvem mestu v procesu zdravljenja in odločanja."

 

Hm, hja, kaj naj k temu dodamo? Kadar se nekaj tako samoumevnega, kot to, da je pacient v bolnišnici na prvem mestu, preveč poudarja in ponavlja, je ponavadi v ozadju na prvem mestu nekaj drugega. O tem v enem od prihodnjih prispevkov.

 

Za zdaj pa nazaj k našemu Janezu, ki je pred spanjem prižgal televizor in na Dnevniku ponovno zagledal direktorja Simona, kako mu na eni od številnih konferenc za ubogljive novinarje ponavlja, da leži v vrhunski ustanovi in da naj ga nič ne skrbi. Kaj pa naj naš ubogi Janez ? Saj je vendar videl napis na pročelju. Zdaj to sliši še iz ust samega direktorja. Bele halje pa so tudi garancija, da mora biti vse v redu.

 

 

Ni vsak center vrhunska klinika

 

Kaj dela neko ustanovo univerzitetno in hkrati vrhunsko ? Ne strojni inženir, ki se piše Vrhunec – pa čeprav je nečak Titovega osebnega tajnika in prijatelja prvega direktorja taiste ustanove, sicer slučajno tudi bivšega direktorja bivše Službe državne varnosti Janeza Zemljariča, ki še danes hodi na obiske k svojemu nasledniku in mu nosi ideje o bolnikih –, ne napis na fasadi, ne velikost stavbe in niti ne samo dejstvo, da v vsej državi ni druge podobne ustanove.

 

Še manj dela bolnico najboljšo stalno ponavljanje v kamero, da je ustanova vrhunska.

 

Ustanovo dela vrhunsko zgolj in samo stroka, ki je v koraku s časom in raziskovanje, ki je pred njim. Problem seveda nastane, ker je ob odsotnosti prave konkurence in ob izredno nizkih kriterijih na tej strani Alp vsaka stvar in vsak prispevek objavljen v zborniku lokalnega strokovnega srečanja že hitro "vrhunski". Tudi strokovna srečanja takšne in drugačne uporabnosti, kjer se do gala večerje vedno tako prisrčno zlijeta duša in srce – hja, če ne prej pa na večerni veselicah tipa dalmatinskih poletnih teras –, so lahko hitro "vrhunska", pa čeprav le malokdo predstavi lastne rezultate lastnih študij.

 

Onkraj očitno zelo visokih Alp, kjer zadeve postanejo veliko bolj objektivne, si večina ne upa pogledati. Tam velja kruti zakon publish or perish (tj. objavljaj ali pa te ni) in tam ni popuščanja. Če raziskuješ in objavljaš, si. In če delaš veliko tega, si celo vrhunski. Sicer te ni. Ne pomeniš nič. Si in se lahko delaš, da nekaj pomeniš le na senčni strani Alp. Na sončni pa je edino in pravo merilo strokovnosti, vrhunskosti in raziskovalne vrednosti število publikacij v revijah z znanstvenim indeksom citiranosti.

 

 

Kaj je torej vrhunska ustanova

 

Šele ko postavimo ustanovi in njenim vodilnim zdravnikom pred obraz ogledalo, lahko objektivno ocenjujemo, s kakšno vrhunskostjo imamo v resnici opravka. Vrhunska ustanova spodbuja raziskovanje, si pri tem postavlja vedno višje cilje, za doseganje katerih postavlja vedno višje pogoje. Vrhunska ustanova ustvarja okolje, v katerem lahko uspevajo predvsem tisti, ki so pripravljeni stroko in raziskovanje potiskati naprej. Ki premikajo meje. Kar posledično umešča vrhunsko ustanovo v mednarodnem merilu vedno višje.

 

Vrhunska ustanova ima mehanizme, ki omogočajo in spodbujajo kreativnost in kaznujejo povprečnost, škodljve navade, korupcijo in negativno selekcijo, ki na površje na dolgi rok, kot to v Sloveniji dobro vemo, prinese samo najslabše, pa čeprav je oblečeno v belo haljo. Kajti posledično se ustvarijo pogoji, v katerih vzcveti korupcija namesto znanosti, kjer ustanovo in oddelke dejansko vodi zdravstvena mafija in kjer vladajo dobavitelji iz ozadja preko gumijasto upogljivih ali celo sodelujočih predstojnikov.

 

 

Stroka nima besede v tem pragozdu lumparij. Pošteni zdravniki in uspešni raziskovalci si z vodstvenimi funkcijami ne želijo več mazati rok. In takšne pogoje je izredno težko zavrteti nazaj, da bi vzpostavili normalno bolnišnico. Žal se je to zgodilo s tako imenovanim Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana, kakor tudi z drugimi bolnišnicami (o tem prav tako v enem od prihodnjih člankov) po državi, ker je politika zadnjih 25 letih z njimi delala kot svinja z mehom. Politika, ki je bila  nastavljena in kontrolirana s strani tovarišije iz prejšnjega sistema, ki so mehanizme črpanja javnega denarja vzpostavili že v Jugi in so svojo pogruntavščino zgolj prenesli v samostojno Slovenijo. Ti nepošteni ljudje so in še vedno razumejo davkoplačevalski denar, ki se pretaka prek poslov z medicinskimi materiali, opremo in zdravili, kot lasten denar. Kot neskončen vir denarja, ki od nekod pride in se ga lahko s prirejenimi razpisi nemoteno krade in skriva v tujino. Žal je bilo ravno zaradi te zločinske združbe in nedelovanja mehanizmov, ki bi to preprečili, narejeno ogromno škode slovenski medicini in razvoju medicinske znanosti.

 

 

Koga smo vzeli pod drobnogled

 

Da bi lažje preverili vrhunskost Univerzitetnega kliničnega centra, smo preverili, kako se na znanstvenem področju izkazujejo tisti, ki jo vodijo, torej strokovni direktorji posameznih klinik in predstojniki kliničnih oddelkov. Ti naj bi bili kot prvi med enakimi zgled ostalim, spodbuda mladim in zagotovilo stroki, da je v resnici vrhunska. Toda: je temu res tako?

 

V tokratnem prispevku analiziramo generalnega in strokovnega direktorja ljubljanskega Kliničnega centra ter strokovne direktorje in predstojnike kliničnih oddelkov največjih klinik, torej interne in kirurške. Imena posameznih strokovnih enot Univerzitetnega kliničnega centra ljubljana in strokovnih direktorjev in predstojnikov oddelkov ter služb smo pridobili na uradni spletni strani UKCL.

 

Število člankov, objavljenih v strokovnih revijah z znanstvenim indeksom citiranja, smo za posameznika preverili na spletni strani ameriške nacionalne medicinske knjižnice PubMed.

 

 

Kriteriji za iskanje:

 

Pri posameznikih z imenom in enim priimkom smo iskali s kriteriji: ((ime priimek[Author]) OR priimek ime[Author]) OR priimek 1[Author]. Pri gospeh z dvema priimki smo iskalne kriterije razširili na vse možne kombinacije imena in obeh priimkoma: (((((((((((ime priimek1 priimek2[Author]) OR ime priimek2 priimek1[Author]) OR priimek1 priimek2 ime[Author]) OR priimek2 priimek1 ime[Author]) OR priimek1 priimek2 i[Author]) OR priimek2 priimek1 i[Author]) OR ime priimek1-priimek2[Author]) OR ime priimek2-priimek1[Author]) OR priimek1-priimek2 ime[Author]) OR priimek2-priimek1 ime[Author]) OR priimek1-priimek2 i[Author]) OR priimek2-priimek1 i[Author].

 

Pogoja iskanja [Investigator] nismo vključili, ker ni originalno delo avtorja ali soavtorja in le umetno povečuje število zadetkov.

 

Podatke smo analizirali z običajnim kalkulatorjem in z običajnimi osnovnošolskimi matematičnimi operacijami.

 

 

IMRH indeks

 

Rezultate smo razdelili v skupine "Vsi članki" – absolutno število zadetkov v času od prvega članka z indeksom znanstvenega citiranja do danes, "Prvi članek" – leto objave prvega članka z indeksom znanstvenega citiranja posameznega avtorja, indeks minimalne raziskovalne higieničnosti (IMRH)*, število člankov, objavljenih v letu 2014 (naključno izbrano leto), "Prvi avtor**" – pri koliko člankih je posameznik prvi avtor, "Zadnji avtor" – pri koliko člankih je posameznik zadnji avtor.

 

Članke smo nato glede na dosežene indekse znanstvenega citiranja revije, v kateri so objavljeni, razdelili v štiri skupine:

 

<1 – članki izrazito nizke znanstvene vrednosti,

1-5 – članki nižjega srednjega razreda,

5-10 – članki višjega srednjega razreda in

>10 – članki izrazito visoke znanstvene vrednosti.

 

 

*IMRH – v odsotnosti objektivnega merila, kolikšna je raziskovalna vrednost posameznega strokovnega direktorja ali predstojnika kliničnega oddelka oziroma službe, smo uvedli indeks minimalne raziskovalne higieničnosti, IMRH. Po mnenju uredništva je za nekoga, ki se odloči za akademsko kariero, higienični minimum, da povprečno objavi po en prispevek (rezultati študije, prikaz kliničnega primera, pismo uredniku, zanimiv slikovni material ipd.) na leto od začetka akademske kariere v reviji z znanstvenim indeksom citiranja, preverljivim v javni zbirki podatkov PubMed.

Za začetek resne akademske kariere se šteje leto prve objave članka z znastvenim indeksom citiranja.

Glede na IMRH smo posameznike razdelili v štiri skupine in jim dodelili barve: rdeča, bela, rumena, zelena (za razlago glej legendo spodnje tabele).

 

**Prvi, drugi, tretji in zadnji avtor: za pojasnilo laični javnosti. Pri strokovnem članku sta največ vredni prvo in zadnje mesto v nizu soavtorjev, ki so sodelovali pri nastanku članka. Prvi avtor je navadno tisti, ki je največ prispeval k študiji, kliničnemu primeru oziroma je napisal največji del članka. Drugi in tretji sta soavtorja, ki sta prispevala drugi in tretji največji delež v študiji ali pri nastanku članka. Zadnji avtor je navadno mentor študije, doktorata, članka oziroma vodja raziskovalne skupine, ki je s svojim predhodnim trudom ustvaril ustrezne raziskovalne pogoje, v katerih mlajši pod njegovim vodstvom izvajajo raziskave in objavljajo rezultate

 

 

Koga in kaj smo ocenjevali

 

Interna klinika ima 13 strokovnih enot in strokovnega direktorja.

10 kliničnih oddelkov (71%) vodijo posamezniki z akademskimi nazivi profesor, vsi imajo seveda doktorat znanosti.

2 enoti (14%) vodita posameznika brez akademskih nazivov in zgolj z opravljenim magisterijem znanosti.

Center za geriatrično medicino pa vodi celo zdravnik brez kakršnihkoli nazivov.

 

Najstarejši objavljen članek z znanstvenim indeksom citiranja sega nazaj v leto 1972, torej v sam začetek ljubljanskega Kliničnega centra. Vsi, ki trenutno vodijo Interno kliniko in njene oddelke ter službe, so v času svojih akademskih karier skupno soavtorji pri 556 člankih z znanstvenim indeksom citiranja. Polovico (50%) vseh člankov so objavili zgolj trije (23% vseh predstojnikov) težkokategorniki. Drugo polovico pa preostalih 8 predstojnikov in strokovni direktor Interne klinike skupaj. Vodja Centra za geriatrično medicino po podatkih PubMed nima soavtorstva pri nobenem članku z znanstvenim indeksom citiranja.

 

Glede na višino indeksa citiranja je 75 člankov (13%) v najslabši kategoriji, z indeksom <1. 8 od teh (11%) ima indeks 0, kar pomeni, da v znanstvenem smislu niso nič vredni. 371 člankov (67%) je objavljenih v revijah nižjega srednjega razreda, s faktorjem 1-5, 81 člankov (14%) v revijah višjega srednjega razreda s faktorjem 5-10 in le 18 (3%) v elitnem razredu s faktorjem >10.

 

Samo en članek je objavljen v eni najuglednejših znanstvenih revij na svetu, New England Journal of Medicine in drugi v uglednem naravoslovnem magazinu, svetovno znanem Lancetu.

 

Glede na IMRH sodi pet predstojnikov strokovnih enot Interne klinike (36%) v najnižjo kategorijo z IMRH <1, trije (21%) v predzadnjo kategorijo  z IMRH >1-2, trije (21%) v drugo z IMRH >2-3. Interna klinika premore le tri prvorazredne težkokategornike, ki imajo IMRH >3 (21%).

 

 

Tabela, zaradi katere nas bodo preklinjali mnogi

 

KLINIKA

STROKOVNI DIREKTOR / PREDSTOJNIK ODDELKA

Vsi članki

Prvi članek

IMRH

2014

Prvi avtor

Zadnji avtor

IF
<1

IF
1–5

IF
5-10

IF
>10

Interna klinika

Prof. dr. Zlatko Fras

15

2004

1,4

2

3

3

0

12

1

2

KO za diabetes, endokrinologijo in bolezni presnove

Prof. dr. Andrej Janež

30

2000

2

6

4

14

4

21

5

0

KO za gastroenterologijo

Prof. dr. Borut Štabuc

31

1992

1,4

1

7

5

3

21

5

2

KO za kardiologijo

Prof. dr. Mirta Koželj

20

1996

1

3

9

5

5

12

3

0

KO za hematologijo

Prof. dr. Peter Černelč

52

1972

1,2

3

6

17

14

31

5

2

KO za hipertenzijo

Mag. Jana Brguljan Hiti

3

1993

0,1

0

1

0

0

3

0

0

KO za intenzivno interno medicino

Prof. dr. Marko Noč

86

1990

3,4

9

13

26

11

52

15

8

KO za nefrologijo

Prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar

87

1990

3,5

3

24

28

10

63

3

0

KO za pulmologijo

Prof. dr. Marjeta Terčelj Zorman

29

1987

1 (0,8)

5

14

3

10 (8)

18

0

1

KO za revmatologijo

Prof. dr. Matija Tomšič

104

1988

3,9

10

13

28

10

71

22

1

KO za žilne bolezni

Prof. dr. Aleš Blinc

53

1990

2,1

1

14

8

2

35

15

1

Center za geriatrično medicino

Gregor Veninšek

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

Center za zastrupitve

Doc. dr. Miran Brvar

37

2003

3

3

24

8

6

25

6

0

Internistična prva pomoč

Mag. Hugon Možina

9

1993

0,4

0

2

1

0

7

1

1

Kirurška klinika

Prof. dr. Matjaž Veselko

27

1994

1,3

4

9

11

7

19

1

0

KO za abdominalno kirurgijo

Doc. dr. Franc Jelenc

12

1985

0,4

0

3

3

5

7

0

0

KO za torakalno kirurgijo

Prof. dr. Mihael Sok

21

1975

0,5

1

6

4

5

15

1

0

KO za otroško kirurgijo

Prim. Ivan Vidmar

6

1999

0,4

1

1

0

1

3

1

1

KO za travmatologijo

Prof. dr. Matej Cimerman

10

1993

0,5

1

5

1

3

7

0

0

KO za plastično kirurgijo

Prof. dr. Uroš Ahčan

18

1994

0,9

1

13

4

1

17

0

0

KO za anesteziologijo

Prof. dr. Vesna Novak-Jankovič

15

1995

0,8

2

6

7

6

9

0

0

KO za maksilofacialno kirurgijo

Doc. dr. Andrej Kansky

6

2005

0,6

0

3

0

1

4

0

0

KO za urologijo

Asist. Bojan Štrus

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

KO za nevrokirurgijo

Prof. dr. Roman Bošnjak

25

1992

1,1

1

12

12

2

23

0

0

KO za kirurške okužbe

Prof. dr. Dragica Smrke

33

2000

2,2 (1,6)

4

12

15

21 (9)

12

0

0

KO za kardiovaskularno kirurgijo

Prof. dr. Tomislav Klokočovnik

18

1998

1,1 (0,9)

2

8

5

11 (3)

7

0

0

Urgentni kirurški blok

Asist. Anže Kristan

5

2000

0,33

1

1

2

1

4

0

0

 

Legenda:

 

IMRH < 1 (rdeča): ne izpolnjujejo raziskovalnega minimum higieničnosti, akademska kariera ni na prvem mestu, pač pa gre bolj za umeščanje v hierarhijo ustanove. Zaradi tega ni garancija za ustrezen raziskovalni in strokovni razvoj oddelka, ki ga vodi. Obstaja večja nevarnost, da zavira mlajše in bolj prodorne zaradi bojazni pred izgubo stolčka. V ustanovi, ki se imenuje vrhunska in univerzitetna, ni primeren za mesto strokovnega direktorja klinike ali predstojnika kliničnega oddelka. Izvolitev je najverjetneje posledica političnih igric, pomanjkanja boljših kadrov, socialističnega občutka, da nekomu po dolgih letih v ustanovi mesto pripada ali kombinacija le-teh. Za zagotovitev nemotenega razvoja bi bila umestna takojšnja zamenjava za mlajšega in bolj prodornega vodjo, ki se je izkazal z več znanstvenimi dosežki in ima vizijo. 


IMRH >1 do 2 (bela): izpolnjuje raziskovalni minimum higieničnosti, akademska kariera najverjetneje ni na prvem mestu pač pa gre ali bolj za umeščanje v hierarhijo ustanove ali pa bi lahko šlo za začetek akademske kariere, ki še ni dobila pravega pospeška. Boljša garancija za ustrezen raziskovalni in strokovni razvoj oddelka, ki ga vodi, kot prejšnja skupina. Še vedno obstaja nevarnost, da zavira mlajše in bolj prodorne zaradi bojazni pred izgubo stolčka. V ustanovi, ki se imenuje vrhunska in univerzitetna, je pogojno primeren za mesto strokovnega direktorja klinike ali predstojnika kliničnega oddelka, če ob teh rezultatih izkazuje vsaj zanimanje in vizijo za nadaljnji razvoj in ga poskuša začeti zagotavljati. Izvolitev je še vedno najverjetneje posledica političnih igric, pomanjkanja boljših kadrov, socialističnega občutka, da nekomu po dolgih letih v ustanovi mesto pripada ali kombinacija le-teh. Za zagotovitev nemotenega razvoja je umestno spremljanje napredka s strani vodstva ustanove in podpora v primeru, da se stanje izboljšuje in rezultati povečujejo.

 


IMRH >2 do 3 (rumena): izpolnjuje in ustrezno presega raziskovalni minimum higieničnosti, akademska kariera je na prvem mestu in ne gre zgolj za umeščanje v hierarhijo ustanove. Je garancija za ustrezen raziskovalni in strokovni razvoj oddelka, ki ga vodi. Sicer obstaja nevarnost, da zavira mlajše in bolj prodorne zaradi bojazni pred izgubo stolčka, vendar zna zaradi lastne izkušnje glede vloženega truda spoštovati in ceniti dosežke kolegov. V ustanovi, ki se imenuje vrhunska in univerzitetna, je primeren za mesto strokovnega direktorja klinike ali predstojnika kliničnega oddelka. Izvolitev je najverjetneje posledica objektivnih raziskovalnih rezultatov. Za zagotovitev nemotenega razvoja bi bila umestna absolutna podpora takemu predstojniku v smislu avtonomnosti, suverenosti in financiranja projektov raziskovalne skupine, ki jo vodi.

 


IMRH >3 (zelena): absolutni težkokategornik, ki mu je akademska kariera na prvem mestu. Je garancija za ustrezen raziskovalni in strokovni razvoj oddelka, ki ga vodi. Minimalna nevarnost, da zavira mlajše in bolj prodorne zaradi bojazni pred izgubo stolčka. V ustanovi, ki se imenuje vrhunska in univerzitetna, je absolutno primeren za zasedanje najvišjih vodstvenih funkcij za zagotovitev hitrega razvoja stroke, raziskovalnega okolja ter zagotavljanje mednarodnih povezav in sodelovanja na podlagi lastnih mednarodnih dosežkov in poznanstev. Za težkokategornike bi morala obstajati absolutna podpora s strani države, predvsem Ministrstva za zdravje in predvidena znatna sredstva s strani države za podporo raziskav in raziskovalnih skupin, ki jih vodijo ali postavljajo na noge. So edino objektivno zagotovilo za ponoven moderen zagon razvoja UKC Ljubljana v ugledno in vrhunsko ustanovo, ki bo imela tudi mednarodno veljavo.

 

Kirurška klinika ima 12 strokovnih enot in strokovnega direktorja. 8 kliničnih oddelkov (61%) vodijo posamezniki z akademskimi nazivi profesor, vsi imajo seveda doktorat znanosti. 3 enote (23%) vodijo posamezniki brez doktorata znanosti.

 

Najstarejši objavljen članek z znanstvenim indeksom citiranja sega nazaj v leto 1975, torej podobno kot na Interni kliniki na začetek ljubljanskega kliničnega centra. Vsi, ki trenutno vodijo Kirurško kliniko in njene oddelke ter službe, so v času svojih akademskih karier skupno soavtorji pri 196 člankih z znanstvenim indeksom citiranja. Kirurška klinika ne premore težkokategornikov, članki so dokaj enakomerno porazdeljeni med vse predstojnike strokovnih enot

 

Glede na višino indeksa citiranja je 64 člankov (33%) v najslabši kategoriji, z indeksom <1. 12 od teh (19%) ima indeks 0, kar pomeni, da v znanstvenem smislu niso nič vredni. 127 člankov (65%) je objavljenih v revijah nižjega srednjega razreda, s faktorjem 1-5, 3 članki (1,5%) v revijah višjega srednjega razreda s faktorjem 5-10 in le 1 (0,5%) v elitnem razredu s faktorjem >10. Kirurška klinika nima objav v najuglednejših znanstvenih revijah na svetu kot sta New England Journal of Medicine in Lancet.

 

Glede na IMRH sodi 11 predstojnikov strokovnih enot Kirurške klinike (85%) v najnižjo kategorijo z IMRH <1, 2 (15%) v predzadnjo kategorijo  z IMRH >1-2. Kirurška klinika nima posameznikov v drugi kategoriji z IMRH >2-3 oz. težkokategornikov.

 

 

Kdo izstopa navzgor...

 

Interna in Kirurška klinika sta po številu strokovnih enot enako veliki. Teoretično torej obstajajo približno enaki pogoji za akademsko ustvarjanje, v praksi pa so precej velike razlike. Gre to na račun urbane legende, ki pravi, da so internisti bolj filozofi, kirurgi pa bolj manualci ? Nekaj bo gotovo na tem.

 

Vsi predstojniki Interne klinike so skupno soavtorji pri 556 člankih, ki so izšli v skupno 14 akademskih karierah posameznikov, ki Interno kliniko trenutno vodijo in članke publicirajo od prvih dni UKC Ljubljana iz začetka 70-ih let prejšnjega stoletja, torej v 43-ih letih. Je 556 velika številka ? Na prvi pogled se zdi velika, vendar pa pravo podobo dobi šele, ko jo začnemo izzivati s primerjavami in relativizirati.

 

Glede na število avtorjev in število let od prvega članka lahko zaključimo, da je število povprečno objavljenih člankov na posameznika in na leto precej klavrno in pove, da je trenutni aktualni predstojnik posameznega internega oddelka v povprečju na leto napisal le 0,9 članka objavljenega v reviji z znanstvenim indeksom citiranja. Povprečni IMRH je torej <1, kar po našem kriteriju IMRH povprečnega predstojnika oddelka Interne klinike diskvalificira kot ustreznega za vodenje klinike. Ker so posamezniki v svoji akademski karieri do sedaj objavili zelo različno število člankov, jim ne smemo delati krivice s prevelikim povprečenjem, zato poglejmo "kome gaće i kome košulja", kot bi rekli naši sosedi. Kar polovico vseh 556 člankov odpade na 3 težkokategornike: prof. dr. Matijo Tomšiča, predstojnika KO za revmatologijo, prof. dr. Jadranko Buturović-Ponikvar, predstojnico KO za nefrologijo in prof. dr. Marka Noča, predstojnika KO za intenzivno interno medicino.

 

V slovenskih razmerah, kjer veljajo predvsem ljubosumje, želja po neuspehu kolega, metanje polen pod noge, uničevanje raziskovalnega vzdušja, zaničevanje raziskovanja, so ti trije doktorji v svojih izjemnih akademskih karierah (ki seveda še kako tečejo naprej) objavili polovico vseh omenjenih člankov predstojnikov oddelkov Interne klinike! Bravo, izjemno in čestitke!!

 

Prof. Noč je celo soavtor članka, objavljenega v ugledni reviji Lancet. Brez teh treh bi imela v tem trenutku Interna klinika s strani vodečih skupno število člankov bolj podobno Kirurški kliniki, kjer je situacija, kot bomo videli kasneje, precej bolj bedna. Njim trem torej "košulja".

 

 

Žalujoči ostali

 

Denimo prvi med enakimi na Interni kliniki, strokovni direktor, prof. dr. Zlatko Fras ? Glede na IMRH spada v predzadnjo kategorijo z indeksom pod 2. Olajševalni okoliščini profesorja Frasa sta dve. Prva je, da je svojo akademsko kariero začel relativno pozno. Zlobni jeziki sicer vedo povedati, da je mesto strokovnega direktorja Interne klinike zasedel samo z magisterijem znanosti in da je potem zaradi kariernih razlogov z astronomsko hitrostjo v manj kot 10 letih opravil doktorat in hitro prehodil pot od asistenta do profesorja. V dobi, ki je krajša, kot jo dopušča teorija. Druga olajševalna okoliščina je ta, da veliko internistov, predvsem mladih, s katerimi smo se pogovarjali, pove, da ima prof. Fras posluh zanje in njihove težave. Je odprt in vedno dosegljiv. S tistimi, s katerimi smo se pogovarjali, se tudi zdi, da bo, ko bodo primerni pogoji, bolj aktivno posegel v ustvarjanje boljšega vzdušja in boljših raziskovalnih pogojev za mlade. Ko bo prišel čas. Ko Interne klinike iz ozadja ne bodo vodili drugi. Ko bodo ti na Dobu.

 

Profesorju Frasu želimo, da bi mu to, kar mu nekateri pripisujejo kot potencial, tudi uspelo uresničiti in da bi Interno kliniko, predvsem kardiološki del, potegnil iz krempljev zdravniško-dobaviteljske mafije ter ji omogočil normalen razvoj in raziskovalni razcvet. Želimo mu, da bi lahko najboljše kadre, ki jih ima v arzenalu kar nekaj, lahko potegnil iz grmov, po katerih se skrivajo, da lahko nemoteno razvijajo sebe in svojo stroko ter publicirajo in se jim ne bo potrebno več skrivati pred pocestnimi pobalini, ki trenutno z grožnjami lomastijo po nesrečni kraljici medicine.

 

V isto, predzadnjo kategorijo, z IMRH <2 sodita še predstojnika KO za hematologijo, prof. dr. Peter Černelč in KO za gastroenterologijo, prof. dr. Borut Štabuc. Prof. Černelč bi lahko zaradi svojega najdaljšega staža in ne glede na nizek IMRH zavidljive kariere potegnil pravo potezo in odstopil. Saj veste, tako kot športniki. Najtežje, a najslajše je odstopiti na višku kariere. In vsi ti priznajo pogum. S tem bi dal zgled, da je moč prekiniti s slovensko tradicijo predstojništev, ki so skoraj maršalska funkcija. S tem bi pokazal, da je možno prepoznati pravi trenutek za umik in predajo žezla mlajšemu, ki še ima elan in vizijo, kako peljati stroko naprej.

 

Tudi za prof. Štabuca bi bilo glede na pripovedovanja sogovornikov bolje, da bi predal vodenje klinike komu drugemu. Zamerijo mu predvsem to, da na raziskovalnem pogorišču, ki ga je za sabo pustil prejšnji predstojnik, prof. Križman (tipično po slovensko je na kliniki oviral vse, ki so kakorkoli skušali akademsko delovati, da ne bi kdo slučajno ogrozil njegove blesteče profesorske kariere), ni postavil novih temeljev. Bojda za to ni imel časa, saj se je bolj posvečal drugim strokovnim in tudi nestrokovnim priložnostim. Mu pa je treba priznati, da je poleg prof. Noča edini med internističnimi predstojniki soavtor članka v drugi najuglednejši svetovni reviji, New England Journal of Medicine. Žal nima ustreznega naslednika. Zaposleni na kliniki se bojijo morebitne zmage tistega, ki se omenja za najverjetnejšega kandidate, njegove raziskovalne puščobnosti in napovedujejo, da bi v primeru prevzema vodenja klinike najverjetneje zavzel “križmansko držo”.

 

Prof. Janež, prof. Blinc in doc. Brvar, ki vodijo KO za diabetes, endokrinologijo in bolezni presnove, KO za žilne bolezni in Center za zastrupitve, so po svojih raziskovalnih in akademskih dosežkih in glede na naš indeks IMRH na pravi poti, zato si zaslužijo vso podporo vodstva, da vodijo svoje klinike v skladu z očitno uspešno vizijo naprej.

 

 

… in kdo izstopa navzdol

 

In komu "gaće"? Vsem petim, ki so dobili rdečo piko. Ti bi zaradi higieničnosti morali sami dati odstopne izjave. Zaradi svojih nizkih ali pa celo nikakršnih akademskih dosežkov seveda ne bi smeli voditi oddelkov v univerzitetni ustanovi, ki se razglaša za vrhunsko.

 

Gregor Veninšek, ki vodi Center za geriatrično medicino, nima nobene objave v reviji z znanstvenim indeksom citiranja, niti doktorata znanosti. Magistra Brguljanova: bolj kot obračamo kombinacije imena in priimka, bolj vztrajno dobivamo iste tri zadetke člankov, ki jih je objavila pred letom 1996. Po kakšnih merilih je gospa vodja kliničnega oddelka v vrhunski ustanovi? Če oddelek res nima ponuditi nič boljšega, ali ga ne bi bilo smiselno priključiti večji enoti, kot je KO za kardiologijo, kamor bi po svoji patologiji tudi logično spadal? Nastal je tako in tako pred leti zaradi tipično slovenskega prestiža dveh profesorskih egov, ki pa sta že v pokoju.

 

Mag. Možina vodi Internistično prvo pomoč, ki je najverjetneje največja katastrofa v državi in kot pravijo naši sogovorniki, je ni uspel izboljšati v nobenem pogledu v času svojega vodenja. Profesor Koželjeva pa si je po naših informacijah zaradi svojih čudnih potez nabrala več sovražnikov kot prijateljev in uspela, kot se sliši, nekoč še za silo delujoč oddelek za kardiologijo dodobra sesuti. J'accuse: naredite sebi in ustanovi uslugo, odstopite in dajte možnost novi generaciji. Zagotovo imate na svojih oddelkih boljše, mlajše in bolj prodorne. Samo dati jim morate možnost.

 

Tako na Interni kliniki. Kako pa je na Kliniki za kirurgijo? Porazno. Najstarejši članek datira praktično v podobno obdobje 70-ih let prejšnjega stoletja. V podobno dolgi dobi, torej v približno 40 letih kot trenutno vodstvo interne klinike, so trenutni vodilni na kirurški kliniki uspeli objaviti skupno manj kot 200 člankov z znanstvenim indeksom citiranja, kar je več kot 2,5-krat manj kot kolegi internisti. Vsi trenutni predstojniki kirurških oddelkov so objavili občutno manj kot prvi trije internistični težkokategorniki: prof. Noč, prof. Tomšič in prof. Buturović-Ponikvarjeva.

 

Zakaj pravimo katastrofa in da pravzaprav sploh nima smisla naprej razpravljati o akademskem stanju na Kirurški kliniki? Ker 11 od 14-ih vodilnih na Kirurški kliniki (85%) pade po našem IMRH v najnižjo kategorijo in dobijo rdečo piko. Fuj in fej pa taka Kirurška klinika vrhunske univerzitetne ustanove! J'accuse: odstopite in dajte prostor mlajšim in bolj prodornim od sebe, ki jih imate gotovo na vsaki od kirurških klinik. Pokažite, da v univerzitetni ustanovi ni nujen pritlehen napuh.

 

V analizo in razpravo smo vključili "le" strokovna direktorja Interne in Kirurške klinike ter predstojnike njihovih kliničnih oddelkov in služb. Gre za prve med enakimi, ki bi morali imeti največjo strokovno težo in argumente, zaradi katerih zasedajo vodstvene položaje. Objektivno gledano premore UKC Ljubljana veliko število mlajših zdravnikov, ki so odlični raziskovalci. So tudi soavtorji marsikdaj večjega števila člankov v revijah z znanstvenim indeksom citiranja, pa zaradi čudnih zakonov življenja in življa na tej strani Alp zaenkrat ne morejo do vodstvenih funkcij.

 

(se nadaljuje)

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
6
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
5
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev fototermin z Melanio in Donaldom Trumpom v New Yorku ni nič drugega kot vladni "davkoplačevalski turizem"
9
25.09.2019 23:59
Razlog za udeležbo številčne vladne delegacije na tradicionalnem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šarčev minister za zdravje Aleš Šabeder ne bi smel postati generalni direktor Kliničnega centra, saj je bil na to mesto imenovan nezakonito!
11
24.09.2019 23:25
Aleš Šabeder, ki se te dni v New Yorku hvali, kako izjemno imamo v Sloveniji urejeno zdravstveno varstvo, je bil natankoleto in ... Več.
Piše: Uredništvo
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
12
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,691
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,408
03/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,503
04/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,272
05/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,611
06/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,634
07/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 1,167
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,214
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 821
10/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,994