Komentar

Inkvizicija za Balantiča

Dan državnosti daje idealnemu predsedniku republike priložnost, da se dvigne nad čustvene razprtije sonarodnjakov; da vzpostavi avtoriteto nepristranskega arbitra, ki nadomešča umetno vzpostavljeno potrebo po kolektivni pomiritvi, spravi. A ker ža imamo, kar pač imamo, so naša pričakovanja skromnejša.

23.06.2015 22:44
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   france balantič   sprava   knjižnica   kamnik

Foto: Dejan Steinbuch

Ob takšnih demonstracijah barbarstva, kar manipulacija s poimenovanjem neke knjižnice vsekakor je, me vedno kar zmrazi. Potem tuhtam, ali naj molčim ali naj se vendarle oglasim. Kajti molčati bi pomenilo strinjati se, podpirati ta dušeči antiintelektualizem najhujše sorte in korakati vštric z zastavonošami enoumja, ali pa, na drugi strani, povzdigniti glas in protestirati proti barbarstvu.

Morda je samostalnik "pričakovanja" celo neprimeren, saj predpostavlja, da se bo nekaj zgodilo. Kdor pa pozna zakonitost slovenske mentalitete, ve, da se skoraj zagotovo ne bo ničesar zgodilo. Sploh pa ne v kontekstu enega najmanj spornih, zlaganih ali kako drugače omadeževanih državnih praznikov, ki jih imamo po letu 1991. Morda je to tudi edini problem 25. junija – da namreč v njem ni tiste dialektične sile, ki bi ga trgala na dvoje, da ni tako destruktiven, kot so bile nekdanje obletnice, s katerimi smo se spominjali dogodkov vprašljive zgodovinske verodostojnosti.

 

Zdi se, da nas bolj kot načelna zavzetost reševati vprašanja, ki bodisi po 70. bodisi po 25. letih potrebujejo pošteno in pravično zgodovinsko interpretacijo, intrigira malomeščansko prepiranje okoli vprašanj, za katera je sramotno, da so se sploh znašla v središču javne razprave. Očitno je nemogoče pobegniti pred prekletstvom kozlovske sodbe v Višnji gori, pri čemer je groza še tolikanj večja, saj imamo namesto s kozami opravka z ovcami, ki slepo sledijo volkovom v ovčji koži.

 

Eden klasičnih dokazov pravilnosti zgornje teze je naglica pri postavitvi nekakšnega panslovenskega spominskega obeležja sredi Ljubljane, posvečenega vsem žrtvam vojn. Na koncu bo projekt izpadel kot implicitno političen, čeprav morda sploh ni (bil), ideja simbolne pomiritve pa bo ponovno morala na hladno čakat boljše čase.

 

 

***

 

Družbeno ozračje dejansko še ni zrelo za argumentirano javno obravnavo resnih tem, povezanih z bratomorno vojno, stalinistično revolucijo, povojnimi pomori, emigracijo tisočev privržencev opozicije, likvidacijo meščanske elite, izgonom nemške manjšine, desetletji diktature itd. Dokler bo tretjina Slovencev verjela utopičnim idejam domačih ljubiteljev Sirize, tretjina svojemu vodji, ki se mu konstantno dogajajo krivice, tretjina pa razmišljala bodisi o emigraciji bodisi o popolni ignoranci politike in njenih kompromitiranih protagonistov, se bomo prisiljeni ukvarjati s primeri vaških posebnežev, lokalnih deviacij in malih konfliktov prevelikih egov.

 

Eksemplarični primer takšne moralne pritlikavosti je nedvomno pritlehni incident z imenom kamniške knjižnice. Jasno, da nikakor ni normalno, če preimenovanje neke lokalne knjižnice, ki naj bi bila po vseh merilih razuma in zdrave pameti izrazito kulturna ustanova, sproži tako fanatične odzive med ljudmi, da se začnejo obkladati z izrazoslovjem, ki sicer sodi vanjo, a zgolj na knjižne police, med zgodovinsko literaturo. Nikakor pa ne v današnji čas in prostor. Izvorni konflikt je sprožila odločitev občinskih svetov Kamnika in Komende, da Matični knjižnici Kamnik z odlokom spremenita ime v Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik.

 

Je s tem kaj narobe?

 

Pravzaprav nič, hkrati pa je vse. Polarizacija je absolutna, ne moremo je spregledati. A obenem je tu tudi človek, v resnici že okostje, okoli katerega se vrti namišljeni konflikt – in ta je absolutno nedolžen. Kakšen pa naj bo, saj je vendar že več kot sedem desetletij pod zemljo. Kot nekakšen Yorick, čigar lobanjo si zdaj podajajo lokalni Hamleti, obsedeni z maščevanjem, in tuhtajo, ali si revež zasluži grob ali ne.

 

Ob takšnih demonstracijah barbarstva, kar manipulacija s poimenovanjem neke knjižnice vsekakor je, me vedno kar zmrazi. Potem tuhtam, ali naj molčim ali naj se vendarle oglasim. Kajti molčati bi pomenilo strinjati se, podpirati ta dušeči antiintelektualizem najhujše sorte in korakati vštric z zastavonošami enoumja, ali pa, na drugi strani, povzdigniti glas in protestirati proti barbarstvu.

 

Česa je sploh kriv Balantič, da leta 2015, potem ko je že več kot sedemdeset let pod rušo, iz njegovega imena delajo civilizacijski škandal? Samo tega, da je bil pesnik! Nesrečni pesnik, ki je po spletu okoliščin oblekel iz današnje perspektive napačno uniformo, v kateri sicer ni nikoli izstrelil naboja, še manj pa koga ubil. Toda uniforma je stigma, ki se je navaden vojak ne znebi.

 

Balantičeva usoda je bila uresničitev slutnje smrti, ki jo je čutil v ognju. In na koncu je dejansko zgorel v Grahovem, star 21 let. Njegova poezija ne bi mogla dobiti bolj presunljivega epitafa od plameneče smrti, pred katero obmolkne vsak, ki se ima za omikanega, moralnega in pravičnega. Kdo ima potemtakem pravico pametovati o krivdi in grehu? Kvečjemu Bog, če verjamemo vanj. Človek zagotovo ne.

 

 

***

 

Kdo so torej tisti, ki v imenu kulture opletajo s svojimi strupenimi jeziki in se sklicujejo na moralo, preimenovanje pa označujejo za netransparentno, nedemokratično in politično motivirano?  Po njihovem mnenju je sprememba imena, citiram:

"plod političnega dogovora posameznikov, ki so zlorabili trenutno politično moč in vpliv za dosego svojega, politično naravnanega cilja, kar posledično, predvsem pa po nepotrebnem, med prebivalce obeh občin vnaša nemir in razdor…"

 

Izrazoslovje iz res naftalina. Iz časov, od katerih smo se, vsaj tako smo včasih naivno mislili, enkrat za vselej poslovili. Vendar se nismo. Vedno znova se te besede zlovešče dvigujejo na površje globokega in mirnega, a hkrati mračnega jezera, ki je prispodoba slovenstva. Zato ob besedah, kakršni sta nemir in razdor, pred nami ponovno oživijo podobe herojev, po katerih so se nekoč imenovale šole, knjižnice, tovarne, mostovi, predvsem pa ulice, trgi in ceste. Vanje dvomov ni bilo, pa čeprav so izstreljevali naboje, ubijali in celo morili ljudi. Bili so na naši strani, saj so nosili prave uniforme. Razglasili so se za zmagovalce, ki jim je bilo dovoljeno vse in hkrati tudi vse oproščeno.

 

Lokalni varuhi herojev v nadaljevanju dramatičnega poziva občinskim svetnikom izpostavijo spornost lika Franceta Balantiča, ki je "bil resda dober pesnik…", ampak ... vedno ta ampak, mar ne? ... je bil tudi domobranec. Avtorji peticije, ki zdaj zbirajo podpise proti preimenovanju knjižnice, so Balantičevo udejstvovanje v državljanski vojni opremili s takšno argumentacijo, da bi z njo bržkone navdušili tudi špansko katoliško inkvizicijo v 15. stoletju. In smo spet pri grmadi in ognju, v katerega mečejo pesnika, ki so ga plameni leta 1943 že očistili vseh tuzemskih grehov. Kdo so torej ti inkvizitorji, ki mu danes pripravljajo sojenje?

 

Pravzaprav je čisto vseeno, kdo so. Pomembneje je, koga predstavljajo. Vsekakor ne demokratov.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ko umetniki bljuvajo žolč: V razmislek Borisu A. Novaku
16
10.04.2020 01:45
Pesnik Boris A. Novak je sredi marca v časniku Dnevnik objavil pismo bralca z naslovom Izdajstvo političnega razreda ( vir), v ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
8
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
9
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
7
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
14
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,250
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,992
03/
Ko umetniki bljuvajo žolč: V razmislek Borisu A. Novaku
Milan Gregorič
Ogledov: 1,374
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,353
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,424
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,269
07/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,650
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 1,038
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,096
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 9,073