Komentar

Inkvizicija za Balantiča

Dan državnosti daje idealnemu predsedniku republike priložnost, da se dvigne nad čustvene razprtije sonarodnjakov; da vzpostavi avtoriteto nepristranskega arbitra, ki nadomešča umetno vzpostavljeno potrebo po kolektivni pomiritvi, spravi. A ker ža imamo, kar pač imamo, so naša pričakovanja skromnejša.

23.06.2015 22:44
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   france balantič   sprava   knjižnica   kamnik

Foto: Dejan Steinbuch

Ob takšnih demonstracijah barbarstva, kar manipulacija s poimenovanjem neke knjižnice vsekakor je, me vedno kar zmrazi. Potem tuhtam, ali naj molčim ali naj se vendarle oglasim. Kajti molčati bi pomenilo strinjati se, podpirati ta dušeči antiintelektualizem najhujše sorte in korakati vštric z zastavonošami enoumja, ali pa, na drugi strani, povzdigniti glas in protestirati proti barbarstvu.

Morda je samostalnik "pričakovanja" celo neprimeren, saj predpostavlja, da se bo nekaj zgodilo. Kdor pa pozna zakonitost slovenske mentalitete, ve, da se skoraj zagotovo ne bo ničesar zgodilo. Sploh pa ne v kontekstu enega najmanj spornih, zlaganih ali kako drugače omadeževanih državnih praznikov, ki jih imamo po letu 1991. Morda je to tudi edini problem 25. junija – da namreč v njem ni tiste dialektične sile, ki bi ga trgala na dvoje, da ni tako destruktiven, kot so bile nekdanje obletnice, s katerimi smo se spominjali dogodkov vprašljive zgodovinske verodostojnosti.

 

Zdi se, da nas bolj kot načelna zavzetost reševati vprašanja, ki bodisi po 70. bodisi po 25. letih potrebujejo pošteno in pravično zgodovinsko interpretacijo, intrigira malomeščansko prepiranje okoli vprašanj, za katera je sramotno, da so se sploh znašla v središču javne razprave. Očitno je nemogoče pobegniti pred prekletstvom kozlovske sodbe v Višnji gori, pri čemer je groza še tolikanj večja, saj imamo namesto s kozami opravka z ovcami, ki slepo sledijo volkovom v ovčji koži.

 

Eden klasičnih dokazov pravilnosti zgornje teze je naglica pri postavitvi nekakšnega panslovenskega spominskega obeležja sredi Ljubljane, posvečenega vsem žrtvam vojn. Na koncu bo projekt izpadel kot implicitno političen, čeprav morda sploh ni (bil), ideja simbolne pomiritve pa bo ponovno morala na hladno čakat boljše čase.

 

 

***

 

Družbeno ozračje dejansko še ni zrelo za argumentirano javno obravnavo resnih tem, povezanih z bratomorno vojno, stalinistično revolucijo, povojnimi pomori, emigracijo tisočev privržencev opozicije, likvidacijo meščanske elite, izgonom nemške manjšine, desetletji diktature itd. Dokler bo tretjina Slovencev verjela utopičnim idejam domačih ljubiteljev Sirize, tretjina svojemu vodji, ki se mu konstantno dogajajo krivice, tretjina pa razmišljala bodisi o emigraciji bodisi o popolni ignoranci politike in njenih kompromitiranih protagonistov, se bomo prisiljeni ukvarjati s primeri vaških posebnežev, lokalnih deviacij in malih konfliktov prevelikih egov.

 

Eksemplarični primer takšne moralne pritlikavosti je nedvomno pritlehni incident z imenom kamniške knjižnice. Jasno, da nikakor ni normalno, če preimenovanje neke lokalne knjižnice, ki naj bi bila po vseh merilih razuma in zdrave pameti izrazito kulturna ustanova, sproži tako fanatične odzive med ljudmi, da se začnejo obkladati z izrazoslovjem, ki sicer sodi vanjo, a zgolj na knjižne police, med zgodovinsko literaturo. Nikakor pa ne v današnji čas in prostor. Izvorni konflikt je sprožila odločitev občinskih svetov Kamnika in Komende, da Matični knjižnici Kamnik z odlokom spremenita ime v Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik.

 

Je s tem kaj narobe?

 

Pravzaprav nič, hkrati pa je vse. Polarizacija je absolutna, ne moremo je spregledati. A obenem je tu tudi človek, v resnici že okostje, okoli katerega se vrti namišljeni konflikt – in ta je absolutno nedolžen. Kakšen pa naj bo, saj je vendar že več kot sedem desetletij pod zemljo. Kot nekakšen Yorick, čigar lobanjo si zdaj podajajo lokalni Hamleti, obsedeni z maščevanjem, in tuhtajo, ali si revež zasluži grob ali ne.

 

Ob takšnih demonstracijah barbarstva, kar manipulacija s poimenovanjem neke knjižnice vsekakor je, me vedno kar zmrazi. Potem tuhtam, ali naj molčim ali naj se vendarle oglasim. Kajti molčati bi pomenilo strinjati se, podpirati ta dušeči antiintelektualizem najhujše sorte in korakati vštric z zastavonošami enoumja, ali pa, na drugi strani, povzdigniti glas in protestirati proti barbarstvu.

 

Česa je sploh kriv Balantič, da leta 2015, potem ko je že več kot sedemdeset let pod rušo, iz njegovega imena delajo civilizacijski škandal? Samo tega, da je bil pesnik! Nesrečni pesnik, ki je po spletu okoliščin oblekel iz današnje perspektive napačno uniformo, v kateri sicer ni nikoli izstrelil naboja, še manj pa koga ubil. Toda uniforma je stigma, ki se je navaden vojak ne znebi.

 

Balantičeva usoda je bila uresničitev slutnje smrti, ki jo je čutil v ognju. In na koncu je dejansko zgorel v Grahovem, star 21 let. Njegova poezija ne bi mogla dobiti bolj presunljivega epitafa od plameneče smrti, pred katero obmolkne vsak, ki se ima za omikanega, moralnega in pravičnega. Kdo ima potemtakem pravico pametovati o krivdi in grehu? Kvečjemu Bog, če verjamemo vanj. Človek zagotovo ne.

 

 

***

 

Kdo so torej tisti, ki v imenu kulture opletajo s svojimi strupenimi jeziki in se sklicujejo na moralo, preimenovanje pa označujejo za netransparentno, nedemokratično in politično motivirano?  Po njihovem mnenju je sprememba imena, citiram:

"plod političnega dogovora posameznikov, ki so zlorabili trenutno politično moč in vpliv za dosego svojega, politično naravnanega cilja, kar posledično, predvsem pa po nepotrebnem, med prebivalce obeh občin vnaša nemir in razdor…"

 

Izrazoslovje iz res naftalina. Iz časov, od katerih smo se, vsaj tako smo včasih naivno mislili, enkrat za vselej poslovili. Vendar se nismo. Vedno znova se te besede zlovešče dvigujejo na površje globokega in mirnega, a hkrati mračnega jezera, ki je prispodoba slovenstva. Zato ob besedah, kakršni sta nemir in razdor, pred nami ponovno oživijo podobe herojev, po katerih so se nekoč imenovale šole, knjižnice, tovarne, mostovi, predvsem pa ulice, trgi in ceste. Vanje dvomov ni bilo, pa čeprav so izstreljevali naboje, ubijali in celo morili ljudi. Bili so na naši strani, saj so nosili prave uniforme. Razglasili so se za zmagovalce, ki jim je bilo dovoljeno vse in hkrati tudi vse oproščeno.

 

Lokalni varuhi herojev v nadaljevanju dramatičnega poziva občinskim svetnikom izpostavijo spornost lika Franceta Balantiča, ki je "bil resda dober pesnik…", ampak ... vedno ta ampak, mar ne? ... je bil tudi domobranec. Avtorji peticije, ki zdaj zbirajo podpise proti preimenovanju knjižnice, so Balantičevo udejstvovanje v državljanski vojni opremili s takšno argumentacijo, da bi z njo bržkone navdušili tudi špansko katoliško inkvizicijo v 15. stoletju. In smo spet pri grmadi in ognju, v katerega mečejo pesnika, ki so ga plameni leta 1943 že očistili vseh tuzemskih grehov. Kdo so torej ti inkvizitorji, ki mu danes pripravljajo sojenje?

 

Pravzaprav je čisto vseeno, kdo so. Pomembneje je, koga predstavljajo. Vsekakor ne demokratov.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
10
23.09.2021 22:10
Četrti val niti še ni dosegel vrha, pa je zdravstveni sistem že začel razpadati. Če kdo misli, da pretiravam, se na žalost moti. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
10
22.09.2021 21:00
V teh dneh so me mnogi spraševali, zakaj sem se premislil in se prijavil na razpis za generalnega direktorjaFursa, čeprav sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
24
21.09.2021 21:00
Vsakodnevno prejemam grozilna pisma od neznanih ljudi, ki mi grozijo, ker vabim ljudi na cepljenje in ker javno povem, da je ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
11
20.09.2021 21:30
Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
16
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
12
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 2.994
02/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.627
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.980
04/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.801
05/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.397
06/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.314
07/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.393
08/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 940
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 774
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 796