Komentar

Smo Slovenci res reševali le francoske in nemške banke, ne pa Grkov?

Predsednik vlade Miro Cerar je imel pred kratkim prav, ko je okaral velike pogajalce, tudi Nemce in Francoze, da se z Grki pogajajo v ozkem krogu najmočnejših. Kajti upravičeno vprašanje je, koliko nas bo vse to na koncu stalo slovenske davkoplačevalce, ker smo vendarle med najbolj izpostavljenimi do Grčije.

24.06.2015 22:12
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   grexit   eu   euro   grčija

Grčiji je bil leta 2012 'odpuščen' dolg v višini polovice njenega BDP, to je 100 milijard evrov. To je bil največji dolžniški odpustek evropski državi po 2. svetovni vojni, primerljiv z ruskim leta 1918. Zasebni investitorji (med njimi veliko francoskih in nemških bank) so se odpovedali polovici nominalne vrednosti obveznic.

"Če imate kdaj občutek, da vas solidarnost z Grčijo (lahko) drago stane, premislite še enkrat. Namreč, s tem ko je Slovenija odobrila posojilo in prevzela svoj del poroštev za grške dolgove (skupaj za 1,4 milijarde evrov), niste postali solidarni z grško državo ali grškimi prebivalci, pač pa predvsem s francoskimi in nemškimi bankami … oziroma natančneje rečeno – s francoskimi in nemškimi davkoplačevalci. Francoske in nemške banke so bile tako močno izpostavljene do grških državnih obveznic, da so jih v dveh krogih 'finančne pomoči' Grčiji evrske države morale reševati pod pretvezo, da rešujejo Grčijo." To je ta teden v svoji kolumni zapisal znani ekonomist in kolumnist Jože P. Damijan.

 

Z Jožetom P. Damijanom se v marsičem strinjam. Zdi pa se mi, da je tudi on, čeprav velja za zmernega, politično in ideološko neopredeljenega ekonomista, kar je v Sloveniji žal redkost, tokrat padel v past navidezne solidarnosti. Nekateri temu rečejo tudi lažna solidarnost, ko poglede na kritične razmere in ljudi v stiski avtorju zamegli celovito sliko.

 

Povedano preprosto: Nikakor ne drži, da s prevzemom poroštev za grške dolgove nismo postali solidarni z grško državo ali grškimi prebivalci. Nekdo je ta dolg nekoč v obliki posojil menda najel in ga ni vrnil. Tako preprosto je to, ko gre za odgovornost. Je pa res, da smo s tem postali solidarni tudi preostalimi zasebnimi kreditodajalci, tudi francoskimi in nemškimi bankami, a so se tudi te v času prestrukturiranja odpovedale kar trem četrtinam neto sedanje vrednosti terjatve.

 

Razmere so torej bistveno bolj zapletene, kot se zdi kdaj na prvi pogled.

 

 

1. Kdo je bolj odgovoren?

 

Teza Jožeta P. Damijana ima po mojem mnenju veliko hibo, ker razmere začne opisovati v trenutku, ko je dolg že nastal in ga Grčija ni mogla več odplačevati. Hkrati pa zanemarja njeno odgovornost za nastanek dolga, torej za neodgovorno ravnanje z najetim denarjem.

 

Res je, da so za nadzor nad terjatvami odgovorna tudi vodstva posojilodajalcev, a ta so imela definitivno manj informacij in manj moči, da bi preprečila dejanja, ki so privedla do hude in dolgotrajne grške krize, kot pa grške vlade.

 

 

2. Koliko res rešujemo nemške in francoske banke?

 

Damijan piše, da je 'pomoč' Grčiji (ob odobritvi posojil) večinoma potekala tako, da so se terjatve evropskih bank do grške države (v obliki grških obveznic) prenesle na evropski sklad European Financial Stability Facility (EFSF). V prvem krogu 'pomoči' Grčiji so se po njegovih besedah najprej rešile nemške banke, ki so bile v začetku leta 2010 do Grčije izpostavljene s 45 milijardami ameriških dolarjev, do začetka 2012 pa se je ta izpostavljenost zmanjšala na vsega 5 milijard dolarjev.

 

V drugem krogu so se, trdi Damijan, reševale francoske banke, ki so bile v začetku leta 2010 do Grčije izpostavljene z več kot 65 milijardami dolarjev in v začetku leta 2012 še z dobrimi 40 milijardami dolarjev. V drugem paketu 'pomoči' Grčiji pa so svoje grške obveznice prenesle na sklad EFSF in svojo izpostavljenost zmanjšale na vsega 3 milijarde dolarjev. 

 

"Torej, če nemške in francoske davkoplačevalce danes jezi, da so solidarnostno izpostavljeni Grčiji z 92 milijardami evrov (nemški davkoplačevalci), francoski pa s 70 milijardami evrov, je to bolj ali manj neupravičeno. Če se EU v letih 2010 in 2012 ne bi odločile 'reševati' Grčije, bi namreč predvsem francoske in nemške banke nasedle na slabih terjatvah do Grčije in bi jih morali reševati francoska in nemška država. To pa bi bilo za francoske in nemške davkoplačevalce (če primerjate denimo irski ali slovenski primer reševanja bančne luknje) bistveno dražje. Obe državi bi se morali zadolžiti za znesek dokapitalizacije bank, čemur ustrezno bi se povečal proračunski primanjkljaj in javni dolg. Ker pa je 'pomoč' Grčiji potekala predvsem prek EFSF sklada, so javne finance obeh držav ostale (še) neprizadete, saj sta državi odobrili zgolj poroštva", zveni prepričljivo Jože P. Damijan.

 

Toda nekaj je zamolčal. Bojan Ivanc iz analitske službe SKEP pri GZS mi je včeraj podal dodatne informacije. Pravi naslednje: "Grčiji je bil leta 2012 'odpuščen' dolg v višini polovice njenega BDP, to je 100 milijard evrov. To je bil največji dolžniški odpustek evropski državi po 2. svetovni vojni, primerljiv z ruskim leta 1918. Zasebni investitorji (med njimi veliko francoskih in nemških bank) so se odpovedali polovici nominalne vrednosti obveznic. Po domače: kupili so obveznico za 100 in dobili obljubo po poplačilu za samo 50. Pa še večjem delu obresti so se odpovedali. Namesto recimo 5 do 9 odstotkov bodo letno dobili simbolične obresti. Če to diskontiramo na sedanjo vrednost, so se zasebni investitorji odpovedali 60 do 75 odstotkom svojih terjatev do Grčije. Glavni lastniki teh obveznic pa so bile kar grške banke same."

 

Če primerjamo relativno višino dolžniškega odpustka glede na primerljivo razvite države v zgodovini, so bila zgolj tri prestrukturiranja manj ugodna za zasebne vlagatelje: Irak (2006, 91 odstotkov izgubljenih terjatev), Argentina (2005, 76 odstotkov) in Srbija in Črna gora (2004, 71 odstotkov), dodaja Bojan Ivanc.

 

Zgodba o solidarnosti do nemških in francoskih bank s tem ni več tako prepričljiva, kot je zvenelo v kolumni Jožeta P. Damijana. Grške banke smo reševali še veliko bolj kot francoske in nemške ...

 

 

3. Mar smo res imeli še kak drugačen izhod?

 

Le kako naj vse to razumejo slovenski davkoplačevalci, ki so morali sami financirati reševanje slabih naložb lastnih bank, hkrati pa pod pretvezo 'pomoči Grčiji' tudi slabe naložbe francoskih in nemških bank (čeprav slovenske banke skorajda niso bile izpostavljene do Grčije), se sprašuje Damijan. Kar prav tako zveni navidez prepričljivo, če seveda pristanemo na njegovo tezo z začetka članka. In še zlasti, če vemo, je Slovenija res do Grčije izpostavljena v višini 3,02 odstotka BDP. Največ od vseh članic EU. Za primerjavo: za reševanje domačih bank smo porabili 4 milijarde evrov, kar je 11 odstotkov BDP, upoštevajoč obveznice DUTB (ki so prav tako povečale javni dolg), pa 15 odstotkov BDP.

 

Toda ob tem se pojavljajo vsaj tri vprašanja:

 

(1) Ali res drži, da smo tako zelo solidarni z nemškimi in francoskimi bankami, kot navaja Damijan, ali pa je dejanska slika bistveno drugačna, kot opisuje Ivanc?

 

(2) Kaj bi vse potegnilo za seboj, če bi leta 2013, pred stresnimi testi bank, tudi Slovenija zaprosila za mednarodno pomoč? Spomnimo se, kako visoko so tega leta podivjale obresti, samo zaradi negotovosti in dotedanjega medlega odziva Slovenije na krizo. Brez mednarodne pomoči pa takšna solidarnost ni možna. Povedano preprosto: cena, ki bi nastala, ker bi bila tudi Slovenija grdi raček, bi bila najbrž previsoka, da bi se to splačalo.

 

(3) Mar ne bi bila tudi cena morebitnega odrekanja solidarnosti z Grčijo previsoka? Zaradi negotovosti, ki bi nastala. Zato so tudi zdaj pogajanja tako napeta in dramatična. To ni naključje. Zaradi tako šibkega najšibkejšega člena je potencialno ranljiva vsa EU. Pomembno pa je še nekaj, kar dodaja Bojan Ivanc: "Če bi nemške in francoske banke v 2012 res zašle v težavo, bi to na nas imelo zelo velik vpliv, saj bi morali posojila tujim bankam vračati še hitreje. Zato je prav, da smo bili solidarni in dali EFSF garancije."

 

 

4. Ali smo tudi Slovenci špekulirali?

 

Če bi šli po poteh teorije zarote, se morda ne bi vprašali, koga smo reševali, pač pa bolj, kako je mogoče, da je Slovenija med vsemi članicami EU najbolj izpostavljena s svojimi poroštvi do Grčije. Bloomberg je že špekuliral, da morda zato, ker smo še nedavno tudi sami pričakovali, da bomo potrebovali podobno pomoč kot Grki.

 

So morda tudi naši politiki malo špekulirali? Ali pa so se preslabo pogajali? Ali pa je kak tretji, neznan razlog?

 

No, garancije EFSF-ju, največjemu kreditodajalcu Grčije (62-odstotni delež) niso bile dane glede na BDP, ampak glede na delež v kapitalu Evropske centralne banke (ECB). Ta je določen glede na delež prebivalstva članice in njenega BDP glede na evro območje. Po domače povedano: Slovenija predstavlja 1,5 % BDP evro območja, naš delež v vplačanem kapitalu ECB pa znaša 0,5 %. Torej manevrskega prostora za kaka pogajanja praktično ni bilo. Teorija zarote zato odpade.

 

A v kolikor upoštevamo izpostavljenost Slovenije prek posojil, EFSF sklada, SMP in obveznosti znotraj Evrosistema (Target 2, posojila ECB grški nacionalni banki), ta znaša 3,9 % BDP, kar je manj kot pri Slovaški, Španiji, Malti in Estoniji. Če dodamoše izpostavljenost nemških bank do grških obveznic (te so še vedno njihovi največji zasebni lastniki), se tudi izpostavljenost nemške države približa deležem v drugih državah, zato je precej lahkomiselno zaključiti, da Nemci niso tako stimulirani za reševanje Grčije, kot je denimo Slovenija.

 

"Ključ, ki odpira in zapira vrata v finančnem svetu je zgolj zaupanje. V kolikor je to skrhano, dodatna posojila državi niso ekonomsko upravičena, ampak zgolj podaljšujejo ekonomsko agonijo naroda. Tega bi se najbolj morali zavedati Grki, ki so izvolili takšne vladne predstavnike. Izstop iz evro območja in nespoštovanje dolžniških pogodb lahko Grčijo res popeljeta na pota rasti BDP, vendar ne v trdi valuti. Z drugimi besedami, kupovanje izdelkov iz tujine bo postalo naenkrat še precej dražje, primerjava z alternativnimi varčevalnimi ukrepi pa ne bo zvenela več kot Sizifovo delo, temveč kot lažja naloga," razloži Ivanc alternativno rešitev.

 

Tako bi se Grki tudi lahko reševali. Sloveniji pa preostane, da še naprej plava v grškem razburkanem morju in se izogiba čerem. No, predsednik vlade Miro Cerar je imel tudi zato pred kratkim prav, ko je okaral velike pogajalce, tudi Nemce in Francoze, da se z Grki pogajajo v ozkem krogu najmočnejših. Kajti upravičeno vprašanje je, koliko nas bo vse to davkoplačevalce na koncu stalo, ker smo vendarle med najbolj izpostavljenimi do Grčije.

 

Se še spomnite prejšnje kolumne o arogantnem odnosu Nemcev do osnovnih principov delovanja EU, ko so protekcionistično uzakonili pravilo, da morajo tudi tuja transportna podjetja, ki vozijo blago prek nemškega ozemlja, upoštevati določila o nemški minimalni plači? Zaradi tega se strinjam z Damijanom, ko pravi, da je Nemčija postala zelo arogantna. To je lahko za EU bolj nevarno kot grška kriza. Protest proti takšnemu ravnanju je že podpisalo 15 evropskih gospodarskih zbornic, članic Eurochambresa. 

 

Grčija je namreč bolj ali manj še vedno sama. Nevarno je, ko veliki postanejo tako oholi in arogantni, da nastanejo velike delitve in nato – razpoke v večnacionalni skupnosti.

 

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS

 

 

 

 

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
15
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.265
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.676
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.581
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.546
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.410
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 848
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.081
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 906
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 619
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.144