Komentar

Smo Slovenci res reševali le francoske in nemške banke, ne pa Grkov?

Predsednik vlade Miro Cerar je imel pred kratkim prav, ko je okaral velike pogajalce, tudi Nemce in Francoze, da se z Grki pogajajo v ozkem krogu najmočnejših. Kajti upravičeno vprašanje je, koliko nas bo vse to na koncu stalo slovenske davkoplačevalce, ker smo vendarle med najbolj izpostavljenimi do Grčije.

24.06.2015 22:12
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   grexit   eu   euro   grčija

Grčiji je bil leta 2012 'odpuščen' dolg v višini polovice njenega BDP, to je 100 milijard evrov. To je bil največji dolžniški odpustek evropski državi po 2. svetovni vojni, primerljiv z ruskim leta 1918. Zasebni investitorji (med njimi veliko francoskih in nemških bank) so se odpovedali polovici nominalne vrednosti obveznic.

"Če imate kdaj občutek, da vas solidarnost z Grčijo (lahko) drago stane, premislite še enkrat. Namreč, s tem ko je Slovenija odobrila posojilo in prevzela svoj del poroštev za grške dolgove (skupaj za 1,4 milijarde evrov), niste postali solidarni z grško državo ali grškimi prebivalci, pač pa predvsem s francoskimi in nemškimi bankami … oziroma natančneje rečeno – s francoskimi in nemškimi davkoplačevalci. Francoske in nemške banke so bile tako močno izpostavljene do grških državnih obveznic, da so jih v dveh krogih 'finančne pomoči' Grčiji evrske države morale reševati pod pretvezo, da rešujejo Grčijo." To je ta teden v svoji kolumni zapisal znani ekonomist in kolumnist Jože P. Damijan.

 

Z Jožetom P. Damijanom se v marsičem strinjam. Zdi pa se mi, da je tudi on, čeprav velja za zmernega, politično in ideološko neopredeljenega ekonomista, kar je v Sloveniji žal redkost, tokrat padel v past navidezne solidarnosti. Nekateri temu rečejo tudi lažna solidarnost, ko poglede na kritične razmere in ljudi v stiski avtorju zamegli celovito sliko.

 

Povedano preprosto: Nikakor ne drži, da s prevzemom poroštev za grške dolgove nismo postali solidarni z grško državo ali grškimi prebivalci. Nekdo je ta dolg nekoč v obliki posojil menda najel in ga ni vrnil. Tako preprosto je to, ko gre za odgovornost. Je pa res, da smo s tem postali solidarni tudi preostalimi zasebnimi kreditodajalci, tudi francoskimi in nemškimi bankami, a so se tudi te v času prestrukturiranja odpovedale kar trem četrtinam neto sedanje vrednosti terjatve.

 

Razmere so torej bistveno bolj zapletene, kot se zdi kdaj na prvi pogled.

 

 

1. Kdo je bolj odgovoren?

 

Teza Jožeta P. Damijana ima po mojem mnenju veliko hibo, ker razmere začne opisovati v trenutku, ko je dolg že nastal in ga Grčija ni mogla več odplačevati. Hkrati pa zanemarja njeno odgovornost za nastanek dolga, torej za neodgovorno ravnanje z najetim denarjem.

 

Res je, da so za nadzor nad terjatvami odgovorna tudi vodstva posojilodajalcev, a ta so imela definitivno manj informacij in manj moči, da bi preprečila dejanja, ki so privedla do hude in dolgotrajne grške krize, kot pa grške vlade.

 

 

2. Koliko res rešujemo nemške in francoske banke?

 

Damijan piše, da je 'pomoč' Grčiji (ob odobritvi posojil) večinoma potekala tako, da so se terjatve evropskih bank do grške države (v obliki grških obveznic) prenesle na evropski sklad European Financial Stability Facility (EFSF). V prvem krogu 'pomoči' Grčiji so se po njegovih besedah najprej rešile nemške banke, ki so bile v začetku leta 2010 do Grčije izpostavljene s 45 milijardami ameriških dolarjev, do začetka 2012 pa se je ta izpostavljenost zmanjšala na vsega 5 milijard dolarjev.

 

V drugem krogu so se, trdi Damijan, reševale francoske banke, ki so bile v začetku leta 2010 do Grčije izpostavljene z več kot 65 milijardami dolarjev in v začetku leta 2012 še z dobrimi 40 milijardami dolarjev. V drugem paketu 'pomoči' Grčiji pa so svoje grške obveznice prenesle na sklad EFSF in svojo izpostavljenost zmanjšale na vsega 3 milijarde dolarjev. 

 

"Torej, če nemške in francoske davkoplačevalce danes jezi, da so solidarnostno izpostavljeni Grčiji z 92 milijardami evrov (nemški davkoplačevalci), francoski pa s 70 milijardami evrov, je to bolj ali manj neupravičeno. Če se EU v letih 2010 in 2012 ne bi odločile 'reševati' Grčije, bi namreč predvsem francoske in nemške banke nasedle na slabih terjatvah do Grčije in bi jih morali reševati francoska in nemška država. To pa bi bilo za francoske in nemške davkoplačevalce (če primerjate denimo irski ali slovenski primer reševanja bančne luknje) bistveno dražje. Obe državi bi se morali zadolžiti za znesek dokapitalizacije bank, čemur ustrezno bi se povečal proračunski primanjkljaj in javni dolg. Ker pa je 'pomoč' Grčiji potekala predvsem prek EFSF sklada, so javne finance obeh držav ostale (še) neprizadete, saj sta državi odobrili zgolj poroštva", zveni prepričljivo Jože P. Damijan.

 

Toda nekaj je zamolčal. Bojan Ivanc iz analitske službe SKEP pri GZS mi je včeraj podal dodatne informacije. Pravi naslednje: "Grčiji je bil leta 2012 'odpuščen' dolg v višini polovice njenega BDP, to je 100 milijard evrov. To je bil največji dolžniški odpustek evropski državi po 2. svetovni vojni, primerljiv z ruskim leta 1918. Zasebni investitorji (med njimi veliko francoskih in nemških bank) so se odpovedali polovici nominalne vrednosti obveznic. Po domače: kupili so obveznico za 100 in dobili obljubo po poplačilu za samo 50. Pa še večjem delu obresti so se odpovedali. Namesto recimo 5 do 9 odstotkov bodo letno dobili simbolične obresti. Če to diskontiramo na sedanjo vrednost, so se zasebni investitorji odpovedali 60 do 75 odstotkom svojih terjatev do Grčije. Glavni lastniki teh obveznic pa so bile kar grške banke same."

 

Če primerjamo relativno višino dolžniškega odpustka glede na primerljivo razvite države v zgodovini, so bila zgolj tri prestrukturiranja manj ugodna za zasebne vlagatelje: Irak (2006, 91 odstotkov izgubljenih terjatev), Argentina (2005, 76 odstotkov) in Srbija in Črna gora (2004, 71 odstotkov), dodaja Bojan Ivanc.

 

Zgodba o solidarnosti do nemških in francoskih bank s tem ni več tako prepričljiva, kot je zvenelo v kolumni Jožeta P. Damijana. Grške banke smo reševali še veliko bolj kot francoske in nemške ...

 

 

3. Mar smo res imeli še kak drugačen izhod?

 

Le kako naj vse to razumejo slovenski davkoplačevalci, ki so morali sami financirati reševanje slabih naložb lastnih bank, hkrati pa pod pretvezo 'pomoči Grčiji' tudi slabe naložbe francoskih in nemških bank (čeprav slovenske banke skorajda niso bile izpostavljene do Grčije), se sprašuje Damijan. Kar prav tako zveni navidez prepričljivo, če seveda pristanemo na njegovo tezo z začetka članka. In še zlasti, če vemo, je Slovenija res do Grčije izpostavljena v višini 3,02 odstotka BDP. Največ od vseh članic EU. Za primerjavo: za reševanje domačih bank smo porabili 4 milijarde evrov, kar je 11 odstotkov BDP, upoštevajoč obveznice DUTB (ki so prav tako povečale javni dolg), pa 15 odstotkov BDP.

 

Toda ob tem se pojavljajo vsaj tri vprašanja:

 

(1) Ali res drži, da smo tako zelo solidarni z nemškimi in francoskimi bankami, kot navaja Damijan, ali pa je dejanska slika bistveno drugačna, kot opisuje Ivanc?

 

(2) Kaj bi vse potegnilo za seboj, če bi leta 2013, pred stresnimi testi bank, tudi Slovenija zaprosila za mednarodno pomoč? Spomnimo se, kako visoko so tega leta podivjale obresti, samo zaradi negotovosti in dotedanjega medlega odziva Slovenije na krizo. Brez mednarodne pomoči pa takšna solidarnost ni možna. Povedano preprosto: cena, ki bi nastala, ker bi bila tudi Slovenija grdi raček, bi bila najbrž previsoka, da bi se to splačalo.

 

(3) Mar ne bi bila tudi cena morebitnega odrekanja solidarnosti z Grčijo previsoka? Zaradi negotovosti, ki bi nastala. Zato so tudi zdaj pogajanja tako napeta in dramatična. To ni naključje. Zaradi tako šibkega najšibkejšega člena je potencialno ranljiva vsa EU. Pomembno pa je še nekaj, kar dodaja Bojan Ivanc: "Če bi nemške in francoske banke v 2012 res zašle v težavo, bi to na nas imelo zelo velik vpliv, saj bi morali posojila tujim bankam vračati še hitreje. Zato je prav, da smo bili solidarni in dali EFSF garancije."

 

 

4. Ali smo tudi Slovenci špekulirali?

 

Če bi šli po poteh teorije zarote, se morda ne bi vprašali, koga smo reševali, pač pa bolj, kako je mogoče, da je Slovenija med vsemi članicami EU najbolj izpostavljena s svojimi poroštvi do Grčije. Bloomberg je že špekuliral, da morda zato, ker smo še nedavno tudi sami pričakovali, da bomo potrebovali podobno pomoč kot Grki.

 

So morda tudi naši politiki malo špekulirali? Ali pa so se preslabo pogajali? Ali pa je kak tretji, neznan razlog?

 

No, garancije EFSF-ju, največjemu kreditodajalcu Grčije (62-odstotni delež) niso bile dane glede na BDP, ampak glede na delež v kapitalu Evropske centralne banke (ECB). Ta je določen glede na delež prebivalstva članice in njenega BDP glede na evro območje. Po domače povedano: Slovenija predstavlja 1,5 % BDP evro območja, naš delež v vplačanem kapitalu ECB pa znaša 0,5 %. Torej manevrskega prostora za kaka pogajanja praktično ni bilo. Teorija zarote zato odpade.

 

A v kolikor upoštevamo izpostavljenost Slovenije prek posojil, EFSF sklada, SMP in obveznosti znotraj Evrosistema (Target 2, posojila ECB grški nacionalni banki), ta znaša 3,9 % BDP, kar je manj kot pri Slovaški, Španiji, Malti in Estoniji. Če dodamoše izpostavljenost nemških bank do grških obveznic (te so še vedno njihovi največji zasebni lastniki), se tudi izpostavljenost nemške države približa deležem v drugih državah, zato je precej lahkomiselno zaključiti, da Nemci niso tako stimulirani za reševanje Grčije, kot je denimo Slovenija.

 

"Ključ, ki odpira in zapira vrata v finančnem svetu je zgolj zaupanje. V kolikor je to skrhano, dodatna posojila državi niso ekonomsko upravičena, ampak zgolj podaljšujejo ekonomsko agonijo naroda. Tega bi se najbolj morali zavedati Grki, ki so izvolili takšne vladne predstavnike. Izstop iz evro območja in nespoštovanje dolžniških pogodb lahko Grčijo res popeljeta na pota rasti BDP, vendar ne v trdi valuti. Z drugimi besedami, kupovanje izdelkov iz tujine bo postalo naenkrat še precej dražje, primerjava z alternativnimi varčevalnimi ukrepi pa ne bo zvenela več kot Sizifovo delo, temveč kot lažja naloga," razloži Ivanc alternativno rešitev.

 

Tako bi se Grki tudi lahko reševali. Sloveniji pa preostane, da še naprej plava v grškem razburkanem morju in se izogiba čerem. No, predsednik vlade Miro Cerar je imel tudi zato pred kratkim prav, ko je okaral velike pogajalce, tudi Nemce in Francoze, da se z Grki pogajajo v ozkem krogu najmočnejših. Kajti upravičeno vprašanje je, koliko nas bo vse to davkoplačevalce na koncu stalo, ker smo vendarle med najbolj izpostavljenimi do Grčije.

 

Se še spomnite prejšnje kolumne o arogantnem odnosu Nemcev do osnovnih principov delovanja EU, ko so protekcionistično uzakonili pravilo, da morajo tudi tuja transportna podjetja, ki vozijo blago prek nemškega ozemlja, upoštevati določila o nemški minimalni plači? Zaradi tega se strinjam z Damijanom, ko pravi, da je Nemčija postala zelo arogantna. To je lahko za EU bolj nevarno kot grška kriza. Protest proti takšnemu ravnanju je že podpisalo 15 evropskih gospodarskih zbornic, članic Eurochambresa. 

 

Grčija je namreč bolj ali manj še vedno sama. Nevarno je, ko veliki postanejo tako oholi in arogantni, da nastanejo velike delitve in nato – razpoke v večnacionalni skupnosti.

 

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS

 

 

 

 

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
58
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."
11
29.12.2020 20:13
Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dončić, Janša, Dragić, Erjavec: Nova sezona NBA in slovensko politično leto 2020
8
27.12.2020 23:59
Končuje se nesrečno leto in začela se je nova sezona košarkarske lige NBA. Politika in košarka se igrata na podobnih parketih in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O pudingu in lačnih otrocih: Hrupen molk javnih institucij in prekipevanje od solidarnosti
15
27.12.2020 11:00
Spoštovani zdravniki! Računamo na vašo podporo, ki žal do zdaj ni bila slišna. V zadnjih letih so se le posamezniki med ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Da, Balkan je dada, umetniki na Balkanu vedno nihajo med politično direktnostjo ali nezavedno asociativnostjo
4
27.12.2020 06:27
Dada je umetnost emigrantov. Umetniška združba si je v eksilu osvobodila ozemlje, da je lahko uveljavljala svojo umetniško ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.990
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.186
03/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.214
04/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.793
05/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.286
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.730
07/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.565
08/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.124
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.193
10/
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.279