Komentar

Smo Slovenci res reševali le francoske in nemške banke, ne pa Grkov?

Predsednik vlade Miro Cerar je imel pred kratkim prav, ko je okaral velike pogajalce, tudi Nemce in Francoze, da se z Grki pogajajo v ozkem krogu najmočnejših. Kajti upravičeno vprašanje je, koliko nas bo vse to na koncu stalo slovenske davkoplačevalce, ker smo vendarle med najbolj izpostavljenimi do Grčije.

24.06.2015 22:12
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   grexit   eu   euro   grčija

Grčiji je bil leta 2012 'odpuščen' dolg v višini polovice njenega BDP, to je 100 milijard evrov. To je bil največji dolžniški odpustek evropski državi po 2. svetovni vojni, primerljiv z ruskim leta 1918. Zasebni investitorji (med njimi veliko francoskih in nemških bank) so se odpovedali polovici nominalne vrednosti obveznic.

"Če imate kdaj občutek, da vas solidarnost z Grčijo (lahko) drago stane, premislite še enkrat. Namreč, s tem ko je Slovenija odobrila posojilo in prevzela svoj del poroštev za grške dolgove (skupaj za 1,4 milijarde evrov), niste postali solidarni z grško državo ali grškimi prebivalci, pač pa predvsem s francoskimi in nemškimi bankami … oziroma natančneje rečeno – s francoskimi in nemškimi davkoplačevalci. Francoske in nemške banke so bile tako močno izpostavljene do grških državnih obveznic, da so jih v dveh krogih 'finančne pomoči' Grčiji evrske države morale reševati pod pretvezo, da rešujejo Grčijo." To je ta teden v svoji kolumni zapisal znani ekonomist in kolumnist Jože P. Damijan.

 

Z Jožetom P. Damijanom se v marsičem strinjam. Zdi pa se mi, da je tudi on, čeprav velja za zmernega, politično in ideološko neopredeljenega ekonomista, kar je v Sloveniji žal redkost, tokrat padel v past navidezne solidarnosti. Nekateri temu rečejo tudi lažna solidarnost, ko poglede na kritične razmere in ljudi v stiski avtorju zamegli celovito sliko.

 

Povedano preprosto: Nikakor ne drži, da s prevzemom poroštev za grške dolgove nismo postali solidarni z grško državo ali grškimi prebivalci. Nekdo je ta dolg nekoč v obliki posojil menda najel in ga ni vrnil. Tako preprosto je to, ko gre za odgovornost. Je pa res, da smo s tem postali solidarni tudi preostalimi zasebnimi kreditodajalci, tudi francoskimi in nemškimi bankami, a so se tudi te v času prestrukturiranja odpovedale kar trem četrtinam neto sedanje vrednosti terjatve.

 

Razmere so torej bistveno bolj zapletene, kot se zdi kdaj na prvi pogled.

 

 

1. Kdo je bolj odgovoren?

 

Teza Jožeta P. Damijana ima po mojem mnenju veliko hibo, ker razmere začne opisovati v trenutku, ko je dolg že nastal in ga Grčija ni mogla več odplačevati. Hkrati pa zanemarja njeno odgovornost za nastanek dolga, torej za neodgovorno ravnanje z najetim denarjem.

 

Res je, da so za nadzor nad terjatvami odgovorna tudi vodstva posojilodajalcev, a ta so imela definitivno manj informacij in manj moči, da bi preprečila dejanja, ki so privedla do hude in dolgotrajne grške krize, kot pa grške vlade.

 

 

2. Koliko res rešujemo nemške in francoske banke?

 

Damijan piše, da je 'pomoč' Grčiji (ob odobritvi posojil) večinoma potekala tako, da so se terjatve evropskih bank do grške države (v obliki grških obveznic) prenesle na evropski sklad European Financial Stability Facility (EFSF). V prvem krogu 'pomoči' Grčiji so se po njegovih besedah najprej rešile nemške banke, ki so bile v začetku leta 2010 do Grčije izpostavljene s 45 milijardami ameriških dolarjev, do začetka 2012 pa se je ta izpostavljenost zmanjšala na vsega 5 milijard dolarjev.

 

V drugem krogu so se, trdi Damijan, reševale francoske banke, ki so bile v začetku leta 2010 do Grčije izpostavljene z več kot 65 milijardami dolarjev in v začetku leta 2012 še z dobrimi 40 milijardami dolarjev. V drugem paketu 'pomoči' Grčiji pa so svoje grške obveznice prenesle na sklad EFSF in svojo izpostavljenost zmanjšale na vsega 3 milijarde dolarjev. 

 

"Torej, če nemške in francoske davkoplačevalce danes jezi, da so solidarnostno izpostavljeni Grčiji z 92 milijardami evrov (nemški davkoplačevalci), francoski pa s 70 milijardami evrov, je to bolj ali manj neupravičeno. Če se EU v letih 2010 in 2012 ne bi odločile 'reševati' Grčije, bi namreč predvsem francoske in nemške banke nasedle na slabih terjatvah do Grčije in bi jih morali reševati francoska in nemška država. To pa bi bilo za francoske in nemške davkoplačevalce (če primerjate denimo irski ali slovenski primer reševanja bančne luknje) bistveno dražje. Obe državi bi se morali zadolžiti za znesek dokapitalizacije bank, čemur ustrezno bi se povečal proračunski primanjkljaj in javni dolg. Ker pa je 'pomoč' Grčiji potekala predvsem prek EFSF sklada, so javne finance obeh držav ostale (še) neprizadete, saj sta državi odobrili zgolj poroštva", zveni prepričljivo Jože P. Damijan.

 

Toda nekaj je zamolčal. Bojan Ivanc iz analitske službe SKEP pri GZS mi je včeraj podal dodatne informacije. Pravi naslednje: "Grčiji je bil leta 2012 'odpuščen' dolg v višini polovice njenega BDP, to je 100 milijard evrov. To je bil največji dolžniški odpustek evropski državi po 2. svetovni vojni, primerljiv z ruskim leta 1918. Zasebni investitorji (med njimi veliko francoskih in nemških bank) so se odpovedali polovici nominalne vrednosti obveznic. Po domače: kupili so obveznico za 100 in dobili obljubo po poplačilu za samo 50. Pa še večjem delu obresti so se odpovedali. Namesto recimo 5 do 9 odstotkov bodo letno dobili simbolične obresti. Če to diskontiramo na sedanjo vrednost, so se zasebni investitorji odpovedali 60 do 75 odstotkom svojih terjatev do Grčije. Glavni lastniki teh obveznic pa so bile kar grške banke same."

 

Če primerjamo relativno višino dolžniškega odpustka glede na primerljivo razvite države v zgodovini, so bila zgolj tri prestrukturiranja manj ugodna za zasebne vlagatelje: Irak (2006, 91 odstotkov izgubljenih terjatev), Argentina (2005, 76 odstotkov) in Srbija in Črna gora (2004, 71 odstotkov), dodaja Bojan Ivanc.

 

Zgodba o solidarnosti do nemških in francoskih bank s tem ni več tako prepričljiva, kot je zvenelo v kolumni Jožeta P. Damijana. Grške banke smo reševali še veliko bolj kot francoske in nemške ...

 

 

3. Mar smo res imeli še kak drugačen izhod?

 

Le kako naj vse to razumejo slovenski davkoplačevalci, ki so morali sami financirati reševanje slabih naložb lastnih bank, hkrati pa pod pretvezo 'pomoči Grčiji' tudi slabe naložbe francoskih in nemških bank (čeprav slovenske banke skorajda niso bile izpostavljene do Grčije), se sprašuje Damijan. Kar prav tako zveni navidez prepričljivo, če seveda pristanemo na njegovo tezo z začetka članka. In še zlasti, če vemo, je Slovenija res do Grčije izpostavljena v višini 3,02 odstotka BDP. Največ od vseh članic EU. Za primerjavo: za reševanje domačih bank smo porabili 4 milijarde evrov, kar je 11 odstotkov BDP, upoštevajoč obveznice DUTB (ki so prav tako povečale javni dolg), pa 15 odstotkov BDP.

 

Toda ob tem se pojavljajo vsaj tri vprašanja:

 

(1) Ali res drži, da smo tako zelo solidarni z nemškimi in francoskimi bankami, kot navaja Damijan, ali pa je dejanska slika bistveno drugačna, kot opisuje Ivanc?

 

(2) Kaj bi vse potegnilo za seboj, če bi leta 2013, pred stresnimi testi bank, tudi Slovenija zaprosila za mednarodno pomoč? Spomnimo se, kako visoko so tega leta podivjale obresti, samo zaradi negotovosti in dotedanjega medlega odziva Slovenije na krizo. Brez mednarodne pomoči pa takšna solidarnost ni možna. Povedano preprosto: cena, ki bi nastala, ker bi bila tudi Slovenija grdi raček, bi bila najbrž previsoka, da bi se to splačalo.

 

(3) Mar ne bi bila tudi cena morebitnega odrekanja solidarnosti z Grčijo previsoka? Zaradi negotovosti, ki bi nastala. Zato so tudi zdaj pogajanja tako napeta in dramatična. To ni naključje. Zaradi tako šibkega najšibkejšega člena je potencialno ranljiva vsa EU. Pomembno pa je še nekaj, kar dodaja Bojan Ivanc: "Če bi nemške in francoske banke v 2012 res zašle v težavo, bi to na nas imelo zelo velik vpliv, saj bi morali posojila tujim bankam vračati še hitreje. Zato je prav, da smo bili solidarni in dali EFSF garancije."

 

 

4. Ali smo tudi Slovenci špekulirali?

 

Če bi šli po poteh teorije zarote, se morda ne bi vprašali, koga smo reševali, pač pa bolj, kako je mogoče, da je Slovenija med vsemi članicami EU najbolj izpostavljena s svojimi poroštvi do Grčije. Bloomberg je že špekuliral, da morda zato, ker smo še nedavno tudi sami pričakovali, da bomo potrebovali podobno pomoč kot Grki.

 

So morda tudi naši politiki malo špekulirali? Ali pa so se preslabo pogajali? Ali pa je kak tretji, neznan razlog?

 

No, garancije EFSF-ju, največjemu kreditodajalcu Grčije (62-odstotni delež) niso bile dane glede na BDP, ampak glede na delež v kapitalu Evropske centralne banke (ECB). Ta je določen glede na delež prebivalstva članice in njenega BDP glede na evro območje. Po domače povedano: Slovenija predstavlja 1,5 % BDP evro območja, naš delež v vplačanem kapitalu ECB pa znaša 0,5 %. Torej manevrskega prostora za kaka pogajanja praktično ni bilo. Teorija zarote zato odpade.

 

A v kolikor upoštevamo izpostavljenost Slovenije prek posojil, EFSF sklada, SMP in obveznosti znotraj Evrosistema (Target 2, posojila ECB grški nacionalni banki), ta znaša 3,9 % BDP, kar je manj kot pri Slovaški, Španiji, Malti in Estoniji. Če dodamoše izpostavljenost nemških bank do grških obveznic (te so še vedno njihovi največji zasebni lastniki), se tudi izpostavljenost nemške države približa deležem v drugih državah, zato je precej lahkomiselno zaključiti, da Nemci niso tako stimulirani za reševanje Grčije, kot je denimo Slovenija.

 

"Ključ, ki odpira in zapira vrata v finančnem svetu je zgolj zaupanje. V kolikor je to skrhano, dodatna posojila državi niso ekonomsko upravičena, ampak zgolj podaljšujejo ekonomsko agonijo naroda. Tega bi se najbolj morali zavedati Grki, ki so izvolili takšne vladne predstavnike. Izstop iz evro območja in nespoštovanje dolžniških pogodb lahko Grčijo res popeljeta na pota rasti BDP, vendar ne v trdi valuti. Z drugimi besedami, kupovanje izdelkov iz tujine bo postalo naenkrat še precej dražje, primerjava z alternativnimi varčevalnimi ukrepi pa ne bo zvenela več kot Sizifovo delo, temveč kot lažja naloga," razloži Ivanc alternativno rešitev.

 

Tako bi se Grki tudi lahko reševali. Sloveniji pa preostane, da še naprej plava v grškem razburkanem morju in se izogiba čerem. No, predsednik vlade Miro Cerar je imel tudi zato pred kratkim prav, ko je okaral velike pogajalce, tudi Nemce in Francoze, da se z Grki pogajajo v ozkem krogu najmočnejših. Kajti upravičeno vprašanje je, koliko nas bo vse to davkoplačevalce na koncu stalo, ker smo vendarle med najbolj izpostavljenimi do Grčije.

 

Se še spomnite prejšnje kolumne o arogantnem odnosu Nemcev do osnovnih principov delovanja EU, ko so protekcionistično uzakonili pravilo, da morajo tudi tuja transportna podjetja, ki vozijo blago prek nemškega ozemlja, upoštevati določila o nemški minimalni plači? Zaradi tega se strinjam z Damijanom, ko pravi, da je Nemčija postala zelo arogantna. To je lahko za EU bolj nevarno kot grška kriza. Protest proti takšnemu ravnanju je že podpisalo 15 evropskih gospodarskih zbornic, članic Eurochambresa. 

 

Grčija je namreč bolj ali manj še vedno sama. Nevarno je, ko veliki postanejo tako oholi in arogantni, da nastanejo velike delitve in nato – razpoke v večnacionalni skupnosti.

 

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS

 

 

 

 

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.163
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.185
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.149
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.062
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.489
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.325
07/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.472
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.091
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.605
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 577