Razkrivamo

Kocka je (pro)padla ali Mramorjev novi zakon o igralništvu

Finančni minister Dušan Mramor želi z novim zakonom omejiti igralniški turizem in zmanjšati število velikih koncesij z živimi igrami, medtem ko sosednja Italija dramatično povečuje koncesije za igralne avtomate in si mastno polni proračun. Za glavo se lahko držite tudi ob dejstvu, da je Slovenija zaradi zgrešene politike na področju igralniškega turizma v zadnjih letih izgubila več sto milijonov evrov!

30.06.2015 23:51
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   igralništvo   zakonodaja   igre na srečo   hit   casino

Foto: www.mediaspeed.net

Čeprav slovenski investitorji, ki ta trenutek upravljajo igralne salone, želijo vlagati v žive igre, jim država tega ne dovoli. Nasprotno, namerava celo zmanjšati število koncesij za žive igre. Ne le da domačim lastnikom država ne dovoli vlaganja, zasebnik mora za isto stvar plačevati višje davke od državnega podjetja HIT. Prav to državno podjetje, ki kljub nižjim davkom posluje z izgubo, pa bo najverjetneje prodano tujcu, ki bo potem s pomočjo prednosti zaradi nižjih davkov s trga izrinil slovenske lastnike. Živimo torej v državi, kjer v krizi zmanjšujemo število koncesij in tako po lastni krivdi izgubljamo tekmo s sosednjo Italijo, ki je podvojila prihodke iz naslova igralništva.

Po novem zakonu naj bi pri nas število velikih koncesij z živimi igrami iz 15 zmanjšali na 12. Odločitev se zdi povsem iracionalna in škodljiva za nacionalno ekonomijo, predvsem na Goriškem in Obali, kajti ravno v Italiji, odkoder k nam prihaja največ igralniških turistov, država letos podeljuje 250.000 novih koncesij za igralne avtomate. Po naših ocenah je slovenski proračun v zadnjih osmih letih zaradi zgrešene politike in strategije na področju igralniškega turizma ostal brez 300 milijonov evrov pobranih davkov, gospodarstvo pa izgubilo 600 milijonov prihodkov! Ob tem naj navedemo še oceno, da bo četrt milijona novih koncesij v Italiji pomenilo več milijard evrov dodatno pobranega davka (!).

 

 

Strel v koleno

 

Na predlog finančnega ministrstva, ki ga vodi Dušan Mramor, sprejemamo nov zakon o igralništvu (projekt je trenutno v fazi javne razprave). Z njim vlada zmanjšuje število velikih koncesij za petino. In to kljub temu, da je splošno znano, da več koncesij pomeni več prihodka. Slovenska država pa ravna ravno nasprotno: z novim zakonom zmanjšuje velike koncesije. 

 

Na drugi strani meje je italijanska vlada prav letos prejela dekret, ki bo omogočal podelitev koncesije za 250.000 novih igralnih avtomatov (glej članek). V Italiji so igralni avtomati v letu 2014 ustvarili 46 milijard evrov prihodkov in v italijansko državno blagajno prinesli skoraj 4,5 milijarde evrov davkov. Z drugimi besedami, polovico slovenskega proračuna dobi italijanska država iz davkov od igralnih avtomatov.

 

Naši zahodni sosedi je davek od igralnih avtomatov iz 2,79 milijard evrov v letu 2008 uspelo povečati na 4,5 milijard v lanskem letu. Kaj pa pri nas? Lahko se pohvalimo, da smo z napačno zakonodajno politiko uspeli odgnati tuje goste in zmanjšati prihodke v igralnicah iz 356 milijonov v letu 2007 na 237 milijonov v letu 2014. Matematika je neizprosna: medtem ko so naši sosedje podvojili izplen, smo ga v Sloveniji zmanjšali za več kot tretjino. Italija je prihodke iz 25,5 milijard leta 2009, povečala na 47 milijard leta 2014. To pa pomeni, da imajo v Italiji kljub recesiji skoraj 100-odstotno rast, medtem ko imamo v Sloveniji 34-odstotni padec.

 

 

 

Vir: FURS

 

 

Vir: Italijansko ministrstvo za finance

 

 

Kako je Italija vplivala na srečo

 

Italija je igralniške koncesije pričela podeljevati zaradi rušilnega potresa v Aquili 6. aprila 2009. Prvi zakon št. 184 iz leta 2008 je bil "na čakanju", dokler ni igralniške koncesije 28. aprila 2009 dokončno uvedel interventni zakon , kajti zaradi potresa je Italija nujno potrebovala dodatna sredstva za financiranje obnove in sanacijo posledic. Našla jih je v igralniških koncesijah. Morda ni naključje, da so prav leta 2009 tudi prvič pričeli strmo padati prihodki slovenskih igralnic.

 

Logično, saj so italijanski gostje nehali prihajati v Slovenijo, saj so raje igrali na domačem igralnem avtomatu "čez cesto". Kljub številnim pozivom slovenskim investitorjev, da ne morejo več konkurirati italijanskim koncesijam, se slovenska država ni odzvala. Politiki so si raje zatiskali oči in še naprej živeli v prepričanju, da je igralniški turizem kontaminiran. Ker v Italiji žive igre (poker, Black Jack itd.) niso dovoljene v igralnih salonih, bi imela Slovenija z njihovo uvedbo v naših igralnih slonih veliko konkurenčno prednost in po mnenju poznavalcev je potreben le manjši popravek zakonodaje, da bi se to uresničilo. Problem pa je, da se zaradi lobijev, povezanih z državnimi igralnicami, ta popravek ni zgodil. Žive igre so namreč konkurenčna prednost slovenskega igralništva, a jo država omejuje z zakonodajo.

 

 

Kaj se dogovarjajo pod mizo

 

Naredimo še korak dlje: v slovenskih igralniških krogih že kroži informacija, da je zaradi obljube prodaje Hita v naprej izbranemu tujemu kupcu - neuradno naj bi bil to avstrijski igralniški velikan Novomatic -, vse podrejeno temu dogovoru. Novomatic je znan tudi v drugih državah kot igralec, ki naj bi s pomočjo politike ustvarjal monopol in zakonodajo države podrejal lastnim potrebam. Je globalni igralec, ustanovljen leta 1980, ki danes posluje v okoli petdesetih državah sveta. Njegov lastnik je avstrijski milijarder Johann Graf, ki je letos na Forbesovi lestvici s svojimi 7 milijardami evrov pristal na 208. mestu. 

 

Sedež holdinga Novomatic je v okolici Dunaja.

 

 

V Italiji se že soočajo s problemom pomanjkanja konkurence, saj ima Novomatic tam ta trenutek več kot 45-odstotni tržni delež in ga vztrajno povečuje. Enako naj bi se obetalo v Sloveniji, kjer naj bi od naših politikov s pomočjo svojih lobistov že zahteval, da ne podeljujejo novih koncesij. Če bi se to udejanilo in država ne bi podelila več nobenih novih koncesij, bi Novomatic z nakupom podjetja HIT lahko takorekoč čez noč ustvaril monopolni položaj.

 

Prodajo družbe HIT avstrijskemu Novomaticu naj bi omogočil 55a. člen novega zakona, ki bo dovolil zasebno lastništvo v nekoč državnih igralnicah. Gre za velike premike v dosedanjem konceptu igralništva na Slovenskem, čeprav o tem doslej še ni bilo prav veliko javne razprave. Poleg tega pa bo Novomatic z nakupom družbe HIT prišel do ugodnostih, ki so jih ta trenutek deležne samo državne igralnice - in sicer do nižjih davkov. Medtem ko zasebniki plačujejo 20-odstotni davek in koncesijsko dajatev, pa imajo ta trenutek državne igralnice od 5- do 20-odstotni davek. Povedano drugače, medtem ko državna igralnica pri prihodkih do 100.000 evrov na enoto plača le 5-odstotni davek, mora zasebnik plačati štirikrat več, torej 20 odstotkov. Teh nizkih davkov pa bo deleenž tudi bodoči tuji kupec HIT-a.

 

 

Primer  nižjih davkov za državne igralnice in bodoče tujega lastnika:


 

 

Namesto komentarja: cena naše kratkovidnosti

 

Italijanski gostje so v devetdesetih letih v slovenske igralnice "znosili" na stotine milijonov evrov. Slovenija je bila v tistih časih s svojim igralništvom najbolj razvita država v Evropi. A politične razprtije, lokalne spletke in zakulisne igrice so s serijo hudo zgrešenih odločitev slovenski igralniški turizem spravili na beraško palico. Ko je Berlusconijeva vlada aprila 2009 začela podeljevati koncesije, bi se morala slovenska vlada nemudoma odzvati. Če je italijanska vlada podeljevala koncesije za igralne avtomate, bi moral slovenska podeljevati koncesije za žive igre, ki v Italiji niso dovoljene - in to bi bila konkurenčna prednost Slovenije.

 

Tako kot na deset tisoče ljudi igra poker preko interneta, bi lahko v slovenskih igralnih salonih to igro tuji gostje ekskluzivno igrali v živo. In država bi od vsake igre pobrala davek. Namesto tega se pri nas zdaj poker igra v ilegalnih igralnicah, italijanski gostje pa raje ostajajo doma, saj uradna slovenska ponudba zaradi zakonodaje ni nič boljša od italijanske. Na ta račun naša država ne pobere NIČ davka. Čeprav domači investitorji, ki ta trenutek upravljajo igralne salone, želijo vlagati v žive igre, jim država tega ne dovoli. Še več, namerava celo zmanjšati število koncesij za žive igre. In medtem ko domačim lastnikom država ne dovoli vlaganja, mora zasebnik za isto stvar plačevati višje davke od državnega podjetja. In to državno podjetje, konkretno HIT, ki kljub nižjim davkom posluje z izgubo, bo najverjetneje prodano tujcu, ki bo potem s pomočjo prednosti zaradi nižjih davkov iz trga izrinil slovenske lastnike. Živimo torej v državi, kjer v krizi zmanjšujemo število koncesij za in tako po lastni krivdi izgubljamo tekmo s sosednjo Italijo, ki je podvojila prihodke iz naslova igralništva.

 

Bravo slovenski politiki, bravo finančni minister Dušan Mramor! Državno premoženje poceni predajamo tujcem, ki jim potem še znižujemo davke, obenem pa pridno omejujemo domače investitorje.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
25
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.912
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.039
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.071
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.100
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619