Razkrivamo

Kocka je (pro)padla ali Mramorjev novi zakon o igralništvu

Finančni minister Dušan Mramor želi z novim zakonom omejiti igralniški turizem in zmanjšati število velikih koncesij z živimi igrami, medtem ko sosednja Italija dramatično povečuje koncesije za igralne avtomate in si mastno polni proračun. Za glavo se lahko držite tudi ob dejstvu, da je Slovenija zaradi zgrešene politike na področju igralniškega turizma v zadnjih letih izgubila več sto milijonov evrov!

30.06.2015 23:51
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   igralništvo   zakonodaja   igre na srečo   hit   casino

Foto: www.mediaspeed.net

Čeprav slovenski investitorji, ki ta trenutek upravljajo igralne salone, želijo vlagati v žive igre, jim država tega ne dovoli. Nasprotno, namerava celo zmanjšati število koncesij za žive igre. Ne le da domačim lastnikom država ne dovoli vlaganja, zasebnik mora za isto stvar plačevati višje davke od državnega podjetja HIT. Prav to državno podjetje, ki kljub nižjim davkom posluje z izgubo, pa bo najverjetneje prodano tujcu, ki bo potem s pomočjo prednosti zaradi nižjih davkov s trga izrinil slovenske lastnike. Živimo torej v državi, kjer v krizi zmanjšujemo število koncesij in tako po lastni krivdi izgubljamo tekmo s sosednjo Italijo, ki je podvojila prihodke iz naslova igralništva.

Po novem zakonu naj bi pri nas število velikih koncesij z živimi igrami iz 15 zmanjšali na 12. Odločitev se zdi povsem iracionalna in škodljiva za nacionalno ekonomijo, predvsem na Goriškem in Obali, kajti ravno v Italiji, odkoder k nam prihaja največ igralniških turistov, država letos podeljuje 250.000 novih koncesij za igralne avtomate. Po naših ocenah je slovenski proračun v zadnjih osmih letih zaradi zgrešene politike in strategije na področju igralniškega turizma ostal brez 300 milijonov evrov pobranih davkov, gospodarstvo pa izgubilo 600 milijonov prihodkov! Ob tem naj navedemo še oceno, da bo četrt milijona novih koncesij v Italiji pomenilo več milijard evrov dodatno pobranega davka (!).

 

 

Strel v koleno

 

Na predlog finančnega ministrstva, ki ga vodi Dušan Mramor, sprejemamo nov zakon o igralništvu (projekt je trenutno v fazi javne razprave). Z njim vlada zmanjšuje število velikih koncesij za petino. In to kljub temu, da je splošno znano, da več koncesij pomeni več prihodka. Slovenska država pa ravna ravno nasprotno: z novim zakonom zmanjšuje velike koncesije. 

 

Na drugi strani meje je italijanska vlada prav letos prejela dekret, ki bo omogočal podelitev koncesije za 250.000 novih igralnih avtomatov (glej članek). V Italiji so igralni avtomati v letu 2014 ustvarili 46 milijard evrov prihodkov in v italijansko državno blagajno prinesli skoraj 4,5 milijarde evrov davkov. Z drugimi besedami, polovico slovenskega proračuna dobi italijanska država iz davkov od igralnih avtomatov.

 

Naši zahodni sosedi je davek od igralnih avtomatov iz 2,79 milijard evrov v letu 2008 uspelo povečati na 4,5 milijard v lanskem letu. Kaj pa pri nas? Lahko se pohvalimo, da smo z napačno zakonodajno politiko uspeli odgnati tuje goste in zmanjšati prihodke v igralnicah iz 356 milijonov v letu 2007 na 237 milijonov v letu 2014. Matematika je neizprosna: medtem ko so naši sosedje podvojili izplen, smo ga v Sloveniji zmanjšali za več kot tretjino. Italija je prihodke iz 25,5 milijard leta 2009, povečala na 47 milijard leta 2014. To pa pomeni, da imajo v Italiji kljub recesiji skoraj 100-odstotno rast, medtem ko imamo v Sloveniji 34-odstotni padec.

 

 

 

Vir: FURS

 

 

Vir: Italijansko ministrstvo za finance

 

 

Kako je Italija vplivala na srečo

 

Italija je igralniške koncesije pričela podeljevati zaradi rušilnega potresa v Aquili 6. aprila 2009. Prvi zakon št. 184 iz leta 2008 je bil "na čakanju", dokler ni igralniške koncesije 28. aprila 2009 dokončno uvedel interventni zakon , kajti zaradi potresa je Italija nujno potrebovala dodatna sredstva za financiranje obnove in sanacijo posledic. Našla jih je v igralniških koncesijah. Morda ni naključje, da so prav leta 2009 tudi prvič pričeli strmo padati prihodki slovenskih igralnic.

 

Logično, saj so italijanski gostje nehali prihajati v Slovenijo, saj so raje igrali na domačem igralnem avtomatu "čez cesto". Kljub številnim pozivom slovenskim investitorjev, da ne morejo več konkurirati italijanskim koncesijam, se slovenska država ni odzvala. Politiki so si raje zatiskali oči in še naprej živeli v prepričanju, da je igralniški turizem kontaminiran. Ker v Italiji žive igre (poker, Black Jack itd.) niso dovoljene v igralnih salonih, bi imela Slovenija z njihovo uvedbo v naših igralnih slonih veliko konkurenčno prednost in po mnenju poznavalcev je potreben le manjši popravek zakonodaje, da bi se to uresničilo. Problem pa je, da se zaradi lobijev, povezanih z državnimi igralnicami, ta popravek ni zgodil. Žive igre so namreč konkurenčna prednost slovenskega igralništva, a jo država omejuje z zakonodajo.

 

 

Kaj se dogovarjajo pod mizo

 

Naredimo še korak dlje: v slovenskih igralniških krogih že kroži informacija, da je zaradi obljube prodaje Hita v naprej izbranemu tujemu kupcu - neuradno naj bi bil to avstrijski igralniški velikan Novomatic -, vse podrejeno temu dogovoru. Novomatic je znan tudi v drugih državah kot igralec, ki naj bi s pomočjo politike ustvarjal monopol in zakonodajo države podrejal lastnim potrebam. Je globalni igralec, ustanovljen leta 1980, ki danes posluje v okoli petdesetih državah sveta. Njegov lastnik je avstrijski milijarder Johann Graf, ki je letos na Forbesovi lestvici s svojimi 7 milijardami evrov pristal na 208. mestu. 

 

Sedež holdinga Novomatic je v okolici Dunaja.

 

 

V Italiji se že soočajo s problemom pomanjkanja konkurence, saj ima Novomatic tam ta trenutek več kot 45-odstotni tržni delež in ga vztrajno povečuje. Enako naj bi se obetalo v Sloveniji, kjer naj bi od naših politikov s pomočjo svojih lobistov že zahteval, da ne podeljujejo novih koncesij. Če bi se to udejanilo in država ne bi podelila več nobenih novih koncesij, bi Novomatic z nakupom podjetja HIT lahko takorekoč čez noč ustvaril monopolni položaj.

 

Prodajo družbe HIT avstrijskemu Novomaticu naj bi omogočil 55a. člen novega zakona, ki bo dovolil zasebno lastništvo v nekoč državnih igralnicah. Gre za velike premike v dosedanjem konceptu igralništva na Slovenskem, čeprav o tem doslej še ni bilo prav veliko javne razprave. Poleg tega pa bo Novomatic z nakupom družbe HIT prišel do ugodnostih, ki so jih ta trenutek deležne samo državne igralnice - in sicer do nižjih davkov. Medtem ko zasebniki plačujejo 20-odstotni davek in koncesijsko dajatev, pa imajo ta trenutek državne igralnice od 5- do 20-odstotni davek. Povedano drugače, medtem ko državna igralnica pri prihodkih do 100.000 evrov na enoto plača le 5-odstotni davek, mora zasebnik plačati štirikrat več, torej 20 odstotkov. Teh nizkih davkov pa bo deleenž tudi bodoči tuji kupec HIT-a.

 

 

Primer  nižjih davkov za državne igralnice in bodoče tujega lastnika:


 

 

Namesto komentarja: cena naše kratkovidnosti

 

Italijanski gostje so v devetdesetih letih v slovenske igralnice "znosili" na stotine milijonov evrov. Slovenija je bila v tistih časih s svojim igralništvom najbolj razvita država v Evropi. A politične razprtije, lokalne spletke in zakulisne igrice so s serijo hudo zgrešenih odločitev slovenski igralniški turizem spravili na beraško palico. Ko je Berlusconijeva vlada aprila 2009 začela podeljevati koncesije, bi se morala slovenska vlada nemudoma odzvati. Če je italijanska vlada podeljevala koncesije za igralne avtomate, bi moral slovenska podeljevati koncesije za žive igre, ki v Italiji niso dovoljene - in to bi bila konkurenčna prednost Slovenije.

 

Tako kot na deset tisoče ljudi igra poker preko interneta, bi lahko v slovenskih igralnih salonih to igro tuji gostje ekskluzivno igrali v živo. In država bi od vsake igre pobrala davek. Namesto tega se pri nas zdaj poker igra v ilegalnih igralnicah, italijanski gostje pa raje ostajajo doma, saj uradna slovenska ponudba zaradi zakonodaje ni nič boljša od italijanske. Na ta račun naša država ne pobere NIČ davka. Čeprav domači investitorji, ki ta trenutek upravljajo igralne salone, želijo vlagati v žive igre, jim država tega ne dovoli. Še več, namerava celo zmanjšati število koncesij za žive igre. In medtem ko domačim lastnikom država ne dovoli vlaganja, mora zasebnik za isto stvar plačevati višje davke od državnega podjetja. In to državno podjetje, konkretno HIT, ki kljub nižjim davkom posluje z izgubo, bo najverjetneje prodano tujcu, ki bo potem s pomočjo prednosti zaradi nižjih davkov iz trga izrinil slovenske lastnike. Živimo torej v državi, kjer v krizi zmanjšujemo število koncesij za in tako po lastni krivdi izgubljamo tekmo s sosednjo Italijo, ki je podvojila prihodke iz naslova igralništva.

 

Bravo slovenski politiki, bravo finančni minister Dušan Mramor! Državno premoženje poceni predajamo tujcem, ki jim potem še znižujemo davke, obenem pa pridno omejujemo domače investitorje.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
4
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.289
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.955
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.488
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.355
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.055
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.171
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 837
08/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.523
09/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 781
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 745