Razkrivamo

Celoten "bulšit" slovenskih mainstream tiskanih medijev na enem mestu!

Delo, Dnevnik in Mladina niso levi mediji, ampak so prekleto oportuni in zaigrajo na noto ekstremnega populizma vedno, ko je potrebno (za)ščititi njihove paradržavne lastnike in financerje. Vsi trije vodijo agendo svojih lastnikov in prav nič drugega. Tu ni nobenega prostora za romantične ideale in bitke za pravični svobodni svet, kaj šele demokratični socializem. Obstaja zgolj diktat krvavega kapitala v svoji najbolj brutalni različici.

 

 

02.07.2015 21:31
Piše: Kizo
Ključne besede:   mediji   delo   dnevnik   mladina

Foto: www.mediaspeed.net

Delo, Dnevnik in Mladina niso levi mediji, ampak so prekleto oportuni in zaigrajo na noto ekstremnega populizma vedno, ko je potrebno ščititi njihove paradržavne lastnike in financerje. Vsi trije vodijo agendo svojih lastnikov in prav nič drugega. Tu ni nobenega prostora za romantične ideale in bitke za pravični svobodni svet, kaj šele demokratični socializem. Obstaja zgolj diktat krvavega kapitala v svoji najbolj brutalni različici!

V tem članku smo za vas zbrali nekaj zgodb, ki jasno kažejo, v kaj se spreminja slovenski medijski prostor. Osredotočili smo se na samo trdo jedro tiskanih medijev: Delo, Dnevnik in Mladino. Analizo smo naredili iz dveh razlogov. Prvič, ker smo lastnikom teh medijev doslej namenili že precej časa in prostora, zato je zato smiselno, da njihove zgodbe zaokrožimo in na enem mestu pokažemo kaj se valja po slovenski medijski sceni. In drugič, ker bi vam radi jasno in kar se da neposredno predočili, kdo so tisti, ki ključno sooblikujejo slovenski javni prostor. Brez dvoma vam bo potem jasno, zakaj v javnem prostoru dominirajo intelektualni trigloditi, profeti groze, ekonomsko–finančni metafiziki in ostala možganska sodrga. Prav tako boste razumeli, kdo ter s kakšnimi interesi vse to oblikuje.

 

Članek lahko razumete tudi kot logično zaokrožitev vsega, kar smo doslej napisali na Portalu PLUS. Od vas ja odvisno, koliko kredibilnost boste omenjenim medijem odslej še dajali.

 

 

I. Borci proti neoliberalizmu

 

Paradoks, ki je nerazložljiv: Delo, Dnevnik in Mladina so borci proti neoliberalizmu in obenem fascinirani z luksemburškim kazino podjetništvom najhujše vrste. Ali se vam ne zdi dobesedno neverjetno, da so obravnavani tiskani mediji, ki so polni traktatov o neoliberalizmu, podivjanem kazino – kapitalizmu, ameriškem imperializmu itd., vsi po vrsti lastniško in poslovno vezani na davčno oazo, imenovano Luksemburg? Pazite to: samo v Sloveniji je mogoče, da so mediji, ki so utemeljeni na uredniških hiperintelektualnih komentarjih o demokratičnem socializmu, polni pa jih denar iz davčnih oaz, sprejeti kot kredibilni levičarski mediji. Kaj vam to pove o tipičnemu slovenskemu levičarju?

 

Takole izgleda Dnevnikova orbita Petan – Pušnikovih luksemburških podjetij:

 







 

Potem imamo eno in edino Mladino, tedensko revijo, ki se že leta bori proti kapitalizmu, imperializmu, skratka vsem "tržnim svinjarijam" tega sveta. Avtorji te revije naj bi dobesedno umirali za ideale demokratičnega socializma, medtem ko jim reže kruh in plačuje položnice tudi podjetje iz luksemburške oaze. Ta del neoliberalnega kazino—kapitalizma jih seveda ne obremenjuje. Luksemburški lastniški krak Mladine izgleda takole:

 

 



 

Kaj je z davčnimi oazami narobe, menda veste sami, če ne pa preberite omenjeno revijo, predlagamo denimo tale članek iz Mladine, v katerem vam, kako bizarno, celo pojasnijo, kako se preko Luksemburga mahinira s plačevanjem davkov.

 

In na koncu zadnja luksemburška pridobitev: Delo. Če ste imeli apetit in ste spremljali Petričevo šarado s tiskovno konferenco, na kateri je Francis Hoogewerf serijsko priznaval, da so vsa luksemburška podjetja, za katera dokumenti, ki jih hranimo v uredništvu, kažejo, da so Petričeva, v resnici njegova. Ker je Petričeva šarada vrhunska, jo nadaljujmo: ni Francis Hoogewerf lastnik vseh podjetij, ampak je Portal Plus! A je zdaj kul? Kakorkoli že, enega podjetja Petrič ne more zanikati —in to je Archimede s.a., ki ga je v Luksemburgu, pod budnim očesom in v nabiralniku Francisa Hoogewerfa, ustanovil prav Petričev FMR (vaš lastnik, dragi luksemburški prekerci z Dela!), bojda za posle z vrednostnimi papirji. Slednje je seveda res jebeno verjetno, kajti za posle z vrednostnimi papirji so potrebovali prav podjetje iz davčne oaze! Kakorkoli že, idrijski plemič je na Delo pripeljal sledeče:



 

 

In seveda, ko bodo na Dnevniku, Delu in Mladini protestirali proti neoliberalizmu, bodo ves čas meditirali pod okriljem davčnih oaz. Vidite paradoks? Vam je jasno, kakšna fatamorgana levega novinarstva so omenjeni tiskani mediji?

 

 

II. Lastniki v preiskavah

 

Naravnost fascinantno je, da so lastniki (in njihovi zastopniki) naših herojskih medijev, ki se tako zelo borijo proti kapitalizmu, sklicujejo na titovino in si prizadevajo za novo pravično družbo, polno enakosti, vsi po vrsti v preiskavah zaradi sumov poslovnih goljufij. Naj vam povzamemo:

 

Mladina

Zastopnik Mladininega solastnika, Vega Finanz s.a. iz Luksemburga, Filippo Dollfus je v Italiji v preiskavi zaradi suma sodelovanja s kriminalno združbo (mafijo) in korupcijo. Nekdanji solastnik in ključni člen uredništva Franci Zavrl je skupaj s Petanom ovaden pri celi množici primerov, vezanih na sum poslovne goljufije. Preidimo torej na ovadbe in preiskave, ki družijo Zavrla in lastnika Dnevnika Petana.

 

Dnevnik

Lastnik Dnevnika Bojan Petan je v preiskavi NPU zaradi suma izčrpavanja družb Marina Portorož, Terme Čatež in Turistično podjetje Portorož. V Bosni in Hercegovini je skupaj s Pušnikom ovaden zaradi organiziranega kriminala, manipuliranja s cenami, zlorabe položaja in pranja denarja na škodo DZS.

 

Delo:

Lastnik Dela (čeprav ne ve, da e, ker on je samo nadzornik pri FMR) Stojan Petrič je v preiskavi NPU zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (primer Etra 33) in še enkrat zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in davčne zatajitve (imperij iz davčnih oaz, ki si ga baje ne lasti ampak Hoogewerf, ampak kot že rečeno, v resnici Petrič ne ve, da je Portal Plus lastnik te množice podjetij).

 

 

In mi potrebujemo medijski zakon, ki bo sankcioniral retardirane forumske komentatorje? Aja? Vlada Mira Cerarja, koga vi to točno zajebavate?

 

 

III. Parabančne travestije herojskih medijev

 

 

V zadnjih desetih letih se je vsem normalnim že popolnoma utrgalo od neprestanega bombardiranja Mladine, Dela in Dnevnika o nacionalnem pomenu slovenskih paradržavnih bank. Tisti nekaj manj racionalni banke ne dajo, jih dokapitalizirajo, čeprav so že skoraj poginili zaradi brezposelnosti, tisti bolj racionalni pa se sprašujejo, v čemu je fora, da cvetober slovenskih tiskanih medijev bank ne da. Dajmo biti iskreni: zato, ker jih brez reprogramiranja lastnikov že davno ne bi bilo več.

 

Mladina: kaj naj sploh še rečemo o kobajagi radikalno levem tedniku, ki obsoja bančne prasce in se zavzema, da naj bodo banke naše, istočasno pa se drugi krak lastniške verige zaključi pri italijansko – slovenski krvavi banki KB1909 in NLB? Na eni strani kazino podjetje iz davčne oaze, na drugi pa paradržavna NLB in paraslovenska KB1909? Če lahko kot levičarji to prebavite, potem ste pa resnično postali bedaki brez hrbtenice.

 

Dnevnik: Vukovićeva in Rankov sta nedolgo nazaj na lastni koži izkusili lekcijo iz naslova paradržavnega bančništva. Nekako se jima je zdelo, da sta pomembni vsaj tako kot Bojan Petan, ugotovili pa sta, da jih je ravno državna NLB obsodila na novinarsko odmiranje. Ker je avtor tega članka psihopat, jima iz vsega srca želi, da požanjeta vse, kar sta ti medijski morilki doslej sejali in iz vsega srca čestita, danes nlbjevcu Matiji Sevšku za prvo odlično potezo v njegovi karieri. Ampak pustimo to digresijo ob robu. Lastnik Dnevnika državne banke potrebuje in to krvavo, predvsem NLB, ki ni samo priročna v Petanovih bosanskih poslih, ampak ga vsakič znova herojsko reprogramira. Kje bi bil Petan brez paradržavnih bank? Vam povem? V kleti zadnjega vinograda nad Brežicami bi organiziral loterijo za lokalne pijance. Še kdo verjame, da je Dnevnikova bitka za državne banke stvar drugačnega pogleda na svet? Ali pa danes pomeni biti levičar podpirati agendo Bojana Petana?

 

Delo: Novi lastnik dela Petrič (prosim ne povejte mu, da je lastnik, on tega ne ve, je samo nadzornik) je svoje dni lastniško (skupaj s svojim zetom) sedel v Abanki, tisti čudoviti paradržavni banki, ki se je utopila v parabančnih poslih in to tako silno, da je skoraj finančno poginila. Potem se je presedel v nadzorni svet NLB. Kako so izgledali Petričevi parabančni posli smo že pisali (https://www.portalplus.si/893/tranzicijski-dosje-petric-in-paradrzavno-bancnistvo/). Naj vam samo še dodamo, da je NLB solastnica Petričevega imperija, imenovanega Kolektor, muttatis mutandis je danes lastniško zasidrana tudi v Delo. In NLB sedi v tem Delu že dolgo časa, še iz časa nastanka in zatona Šrotovega imperija.

 

Torej? Noben od teh tiskanih medijev ne zmore brez luksemburških davčnih oaz in noben ne zmore brez paradržavnih bank, posebno ne brez NLB. Petanu rešujejo njegova brežiško pozlačena jajca, Mladino in Delo pa si posredno lastijo. In zdaj se vi čudite kako je mogoče, da vsi ti trije mediji vsak dan najdejo milijarde abotnih argumentov, zakaj naj banke ostanejo v državni lasti in kako neverjetno zlobni so vsi preostali bančniki, ki ne prihajajo iz paradržavnega bančnega sektorja. To je farsa in to tako debilna, da bodo zanamci resno presojali, kako debilni so še lahko bili njihovi predniki.

 

 

Četrtič: krajavlovsko poslovanje

 

Lastniki vseh treh medijev so znani po krjavlovskih poslovnih obrazcih. Torej po nečem, na kar ne more biti prav nihče ponosen, saj se metode ne ločijo prav nič od tipičnih gostilniških nategov. Naj vas spomnim, kaj vse točno smo na tem portalu že opisali.

 

Mladina: Zavrl izsiljuje Repovža, da če se Mladina ne skulira, bo umaknil oglaševalska sredstva. Repovž ima Zavrla dovolj in mu predlaga, da odkupi njegov lastniški delež. Zavrl odproda svoj delež preko luksemburškega Falconeja (ja, luksemburška podjetja imajo v Mladini že historično pravico). Repovž plača. To naredi tako, da zastavi stanovanje in vzame kredit pri goriški KB1909, ki ji kredit vrne tako, da ji kak dan kasneje proda delež, ki ga je odkupil od Zavrla. Ali je sploh potrebno komentirati to krjavlovsko preprodajo preko Luksemburga? Kaj imajo povedati o tem poslovanju Štamcar, Sever in Žerdin, zelo dobro vemo in je na moč zanimivo, ampak zakaj bi se mi ukvarjali s spori ljubimcev iz Mladine, naj to napiše raje njihov novinar Mekina (ki je sicer v medijski srenji znan po tem, da je eden najbolj pomilovanja vrednih slovenskih novinarjev, saj si članke enostavno izmišljuje). Če pa vas zanima, kako se prek Luksemburga utaji davke (saj veste, tisto iz česar se financira zdravstvo), pa si preberite zgornjo povezavo na članek iz Mladine.

 

Dnevnik: Saj se še spomnite članka, kjer smo razkrili, da Petan skupaj s Pušnikom kljub prepovedim ATVP še kar trži delnice nikoli razvitih projektov in prodaja energijske kristale s čudežno močjo (https://www.portalplus.si/723/petanu-in-pusniku-se-je-ze-popolnoma-zme/)? Hočete še več tega? Naj vas spomnim samo na posle s Šrotovo Pivovarno Laško, TEŠ6, GP Bosna itd. (https://www.portalplus.si/747//). In priznajte, vse to so bile dobesedno kravje kupčije, brez kakršne koli poslovne prefinjenosti ali strateške relevantnosti. Beda od bede.

 

Delo: Trilogijo o tem, kako je Petričev Kolektor dvakrat prevzemal Etro 33 ,poznate, kaj bi sploh lahko dodali ob takem izkazu poslovne genialnosti (https://www.portalplus.si/922/tranzicijski-dosje-petriceva-etra-33-tretji-del/)? Razen tega, da se ta poslovna genialnost sedaj seli na Delo.

 

 

Delo, Dnevnik in Mladina: vi ste problem

 

Vsu trije niso levi, ampak so prekleto oportuni in zaigrajo na noto ekstremnega populizma vedno, ko je potrebno ščititi njihove paradržavne lastnike in financerje. Vsi trije mediji vodijo agendo njihovih lastnikov in prav ničesar drugega. Tu ni nobenega prostora za romantične ideale in bitke za pravični svobodni svet, kaj šele demokratični socializem. Obstaja zgolj diktat krvavega kapitala v svoji najbolj brutalni različici.

 

Lastniki, ki se vdajajo pradržavnim bankam, razumejo davčne oaze kot bistveni element poslovanja, sklepajo kravje kupčije in so vsi po vrsti pod drobnogledom preiskovalnih organov. To so danes Delo, Dnevnik in Mladina, vir resnice za naše borce proti kapitalizmu.

 

Vse skupaj seveda ne more imeti nobenih drugih posledic kot popolne degenracije javnega prostora.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
7
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.522
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.553
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.307
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.003
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.132
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758