Komentar

Križanič, kdo nam bo vrnil 1,4 milijarde evrov, ko bo Grčija bankrotirala?

Kakšne posledice ima lahko nova prepričljiva zmaga levih radikalcev v Grčiji na slovenski in evropski politični zemljevid? Ali lahko tradicionalna, zmerna levica zaradi avanturistične Syrize ponovno prepriča volivce v svojo odgovornejšo politiko?

05.07.2015 23:52
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   grčija   bankrot   referendum   syriza   slovenija

Izstop iz evrske skupine je bržkone le še tehnično in nič več vsebinsko vprašanje. Sodeč po prvih odzivih iz tistih evropskih držav, kjer je skrajna desnica relevanten politični faktor, se krepita privoščljivost in veselje nad začetkom konca evra. Tisto, kar v grški ekonomsko-socialni tragediji najbolj skrbi, je prav ta nenačelna koalicija med levimi in desnimi ekstremisti, ki imajo en skupni cilj: demontažo nadnacionalne Evropske unije.

Včeraj je padla kocka in Grki so s solidno večino zavrnili predloge evropskih in mednarodnih kreditorjev. S tem so naredili korak več do neizbežnega bankrota. Šestdesetodstotna podpora Tsiprasovi vladni koaliciji, ki združuje radikalno levico in desničarsko stranko Neodvisni Grki, je post festum podelila legitimnost vladni odločitvi, da prekine dogovarjanje s tujimi kreditodajalci. Toda zavrnitev predlaganega programa za sanacijo skoraj razpadle države bo imela tudi konkretne posledice, ki bodo nastopile takoj, ko se zmagovalna evforija poleže.

 

Nad njimi velika večina Grkov ne bo navdušenih. Izstop iz evrske skupine je bržkone le še tehnično in nič več vsebinsko vprašanje. Sodeč po prvih odzivih iz tistih evropskih držav, kjer je skrajna desnica relevanten politični faktor, se krepita privoščljivost in veselje nad začetkom konca evra. Tisto, kar v grški ekonomsko-socialni tragediji najbolj skrbi, je prav ta nenačelna koalicija med levimi in desnimi ekstremisti, ki imajo en skupni cilj – in sicer demontažo nadnacionalne Evropske unije.

 

Za Grke je torej uvedba drahem, od katerih so se v Atenah poslovili že leta 2001, ob dvajseti obletnici svojega vstopa v tedanjo Evropsko gospodarsko skupnost, zgolj operativno, logistično vprašanje. Morda je diskutabilno kvečjemu ime, saj ni nujno, da se bo bodoča nacionalna valuta spet imenovala drahma; lahko bi se tudi katastrofa, saj je ta beseda grškega izvora in v dramatiki predstavlja končno dejanje, se pravi razplet.

 

Katastrofo, kakršno je Grčiji prinesla Syriza, lahko ocenjujemo bodisi omejeno na notranje razmere v tej najjužnejši balkanski državi bodisi v širšem evropskem kontekstu. Kar se Grčije tiče, se prava katastrofa šele približuje, kajti referendumski "ohi" je interpretiran tudi kot zavrnitev Evrope in evropske ideje, čeprav ne pomeni nujno grškega izstopa iz osemindvajseterice. Pravzaprav je ta v tem trenutku zelo malo verjeten. Hkrati pa ne bi bilo niti enostavno, saj Unija v mnogočem kot Hotel California v hitu skupine The Eagles – "you can check out anytime you like, but you can never leave".

 

V ekonomskem in javnofinančnem pogledu Grke čaka najverjetnejši bankrot, ki je zaradi nedeljskega referenduma za marsikaterega nemškega ali francoskega bankirja zdaj tudi pravična kazen. Sploh protestantski severnjaki, ki prisegajo na delovno etiko in najvišje moralne standarde, so v nedeljo dokončno izgubili vse simpatije do balkanskih trikov, s katerimi so Grki več kot trideset let prinašali okoli lahkoverno bruseljsko evrokracijo.

 

Bolj kot notranjepolitične nas zanimajo mednarodne posledice, saj so povezane tudi z visoko izpostavljenostjo Slovenije kot upnice in poroka do Grčije. V najslabšem primeru nas čaka 1,4 milijarde evrov dodatnega primanjkljaja (!), zaradi česar bi se slovenski proračunski primanjkljaj povečal na 4,6 odstotka. Zakaj je ravno naša država v razmerju do Grčije tako izjemno izpostavljena, bi kazalo vprašati nekdanjo vladno ekipo premierja Boruta Pahorja, kjer je kot kreditni jasnovidec najbolj blestel finančni minister France Križanič.

 

Po lestvici bonitetne agencije Standard & Poor's je Slovenija med vsemi članicami EU, ki so nesebično pomagale Grčiji, najbolj izpostavljena v deležu bruto družbenega produkta. Poenostavljeno povedano, če Grčija bankrotira, bomo imeli težave. Po sporazumu sicer osem let plačujejo le obresti in šele potem glavnico, kar bodo zagovorniki lika in dela Franceta Križaniča pomirjujoče pojasnjevali kot hvalevredno rešitev, saj naj bi imeli tako še osem let časa…

 

Kakorkoli obračamo, še vedno je dejstvo, da nas je Pahorjeva vlada malomarno, brez premisleka in morebiti celo ustavno sporno zaradi grškega bailouta zadolžila za 264 milijonov evrov in nam nakopala na glavo še dodatno poroštvo v višini 1,3 milijarde evrov. Večina Slovencev si teh številk ne zna predstavljati, zato kakšnega posebnega revolta niti v primeru najbolj pesimističnega scenarija ne gre pričakovati. Zgolj za primerjavo pa lahko navedemo afero TEŠ6, ki naj bo na koncu stala približno toliko.

 

Evropske salonske levičarje, ki so s strahom in nevoščljivostjo gledali grške "uličarje", kako so po več letih boja na oblast spravili svojo koalicijo Syriza (v njej so tudi maoisti, feministke, antikapitalisti, centristi, marksisti-leninisti, trockisti, maoisti, komunisti in evroskeptiki), nedeljski referendum navdaja z upanjem, da bo bankrot Grčije predramil levo volilno telo. Da na prihajajočih volitvah v Španiji ne bodo glasovali za radikalno levico in njeno eksperimentiranje z državo.

 

Tudi socialni demokrati, ki jih Združena levica že dobro leto prehiteva po levi, se morajo resno lotiti svoje strategije, če želijo na prihodnjih volitvah sploh še priti v parlament. Za razliko od Španije, Portugalske ali Italije je namreč radikalna levica, ki jo predstavlja Združena levica, v Sloveniji medijsko izjemno močno podprta, kar zvišuje njen javnomnenjski položaj, mlečnozobi tovariš Luka pa je za naše časnikarje že takorekoč naslednji predsednik vlade in naslednik Mira Cerarja…

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,299
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,140
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,778
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,650
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,573
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,035
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,119
08/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 570
09/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,815
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,567