Komentar

Križanič, kdo nam bo vrnil 1,4 milijarde evrov, ko bo Grčija bankrotirala?

Kakšne posledice ima lahko nova prepričljiva zmaga levih radikalcev v Grčiji na slovenski in evropski politični zemljevid? Ali lahko tradicionalna, zmerna levica zaradi avanturistične Syrize ponovno prepriča volivce v svojo odgovornejšo politiko?

05.07.2015 23:52
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   grčija   bankrot   referendum   syriza   slovenija

Izstop iz evrske skupine je bržkone le še tehnično in nič več vsebinsko vprašanje. Sodeč po prvih odzivih iz tistih evropskih držav, kjer je skrajna desnica relevanten politični faktor, se krepita privoščljivost in veselje nad začetkom konca evra. Tisto, kar v grški ekonomsko-socialni tragediji najbolj skrbi, je prav ta nenačelna koalicija med levimi in desnimi ekstremisti, ki imajo en skupni cilj: demontažo nadnacionalne Evropske unije.

Včeraj je padla kocka in Grki so s solidno večino zavrnili predloge evropskih in mednarodnih kreditorjev. S tem so naredili korak več do neizbežnega bankrota. Šestdesetodstotna podpora Tsiprasovi vladni koaliciji, ki združuje radikalno levico in desničarsko stranko Neodvisni Grki, je post festum podelila legitimnost vladni odločitvi, da prekine dogovarjanje s tujimi kreditodajalci. Toda zavrnitev predlaganega programa za sanacijo skoraj razpadle države bo imela tudi konkretne posledice, ki bodo nastopile takoj, ko se zmagovalna evforija poleže.

 

Nad njimi velika večina Grkov ne bo navdušenih. Izstop iz evrske skupine je bržkone le še tehnično in nič več vsebinsko vprašanje. Sodeč po prvih odzivih iz tistih evropskih držav, kjer je skrajna desnica relevanten politični faktor, se krepita privoščljivost in veselje nad začetkom konca evra. Tisto, kar v grški ekonomsko-socialni tragediji najbolj skrbi, je prav ta nenačelna koalicija med levimi in desnimi ekstremisti, ki imajo en skupni cilj – in sicer demontažo nadnacionalne Evropske unije.

 

Za Grke je torej uvedba drahem, od katerih so se v Atenah poslovili že leta 2001, ob dvajseti obletnici svojega vstopa v tedanjo Evropsko gospodarsko skupnost, zgolj operativno, logistično vprašanje. Morda je diskutabilno kvečjemu ime, saj ni nujno, da se bo bodoča nacionalna valuta spet imenovala drahma; lahko bi se tudi katastrofa, saj je ta beseda grškega izvora in v dramatiki predstavlja končno dejanje, se pravi razplet.

 

Katastrofo, kakršno je Grčiji prinesla Syriza, lahko ocenjujemo bodisi omejeno na notranje razmere v tej najjužnejši balkanski državi bodisi v širšem evropskem kontekstu. Kar se Grčije tiče, se prava katastrofa šele približuje, kajti referendumski "ohi" je interpretiran tudi kot zavrnitev Evrope in evropske ideje, čeprav ne pomeni nujno grškega izstopa iz osemindvajseterice. Pravzaprav je ta v tem trenutku zelo malo verjeten. Hkrati pa ne bi bilo niti enostavno, saj Unija v mnogočem kot Hotel California v hitu skupine The Eagles – "you can check out anytime you like, but you can never leave".

 

V ekonomskem in javnofinančnem pogledu Grke čaka najverjetnejši bankrot, ki je zaradi nedeljskega referenduma za marsikaterega nemškega ali francoskega bankirja zdaj tudi pravična kazen. Sploh protestantski severnjaki, ki prisegajo na delovno etiko in najvišje moralne standarde, so v nedeljo dokončno izgubili vse simpatije do balkanskih trikov, s katerimi so Grki več kot trideset let prinašali okoli lahkoverno bruseljsko evrokracijo.

 

Bolj kot notranjepolitične nas zanimajo mednarodne posledice, saj so povezane tudi z visoko izpostavljenostjo Slovenije kot upnice in poroka do Grčije. V najslabšem primeru nas čaka 1,4 milijarde evrov dodatnega primanjkljaja (!), zaradi česar bi se slovenski proračunski primanjkljaj povečal na 4,6 odstotka. Zakaj je ravno naša država v razmerju do Grčije tako izjemno izpostavljena, bi kazalo vprašati nekdanjo vladno ekipo premierja Boruta Pahorja, kjer je kot kreditni jasnovidec najbolj blestel finančni minister France Križanič.

 

Po lestvici bonitetne agencije Standard & Poor's je Slovenija med vsemi članicami EU, ki so nesebično pomagale Grčiji, najbolj izpostavljena v deležu bruto družbenega produkta. Poenostavljeno povedano, če Grčija bankrotira, bomo imeli težave. Po sporazumu sicer osem let plačujejo le obresti in šele potem glavnico, kar bodo zagovorniki lika in dela Franceta Križaniča pomirjujoče pojasnjevali kot hvalevredno rešitev, saj naj bi imeli tako še osem let časa…

 

Kakorkoli obračamo, še vedno je dejstvo, da nas je Pahorjeva vlada malomarno, brez premisleka in morebiti celo ustavno sporno zaradi grškega bailouta zadolžila za 264 milijonov evrov in nam nakopala na glavo še dodatno poroštvo v višini 1,3 milijarde evrov. Večina Slovencev si teh številk ne zna predstavljati, zato kakšnega posebnega revolta niti v primeru najbolj pesimističnega scenarija ne gre pričakovati. Zgolj za primerjavo pa lahko navedemo afero TEŠ6, ki naj bo na koncu stala približno toliko.

 

Evropske salonske levičarje, ki so s strahom in nevoščljivostjo gledali grške "uličarje", kako so po več letih boja na oblast spravili svojo koalicijo Syriza (v njej so tudi maoisti, feministke, antikapitalisti, centristi, marksisti-leninisti, trockisti, maoisti, komunisti in evroskeptiki), nedeljski referendum navdaja z upanjem, da bo bankrot Grčije predramil levo volilno telo. Da na prihajajočih volitvah v Španiji ne bodo glasovali za radikalno levico in njeno eksperimentiranje z državo.

 

Tudi socialni demokrati, ki jih Združena levica že dobro leto prehiteva po levi, se morajo resno lotiti svoje strategije, če želijo na prihodnjih volitvah sploh še priti v parlament. Za razliko od Španije, Portugalske ali Italije je namreč radikalna levica, ki jo predstavlja Združena levica, v Sloveniji medijsko izjemno močno podprta, kar zvišuje njen javnomnenjski položaj, mlečnozobi tovariš Luka pa je za naše časnikarje že takorekoč naslednji predsednik vlade in naslednik Mira Cerarja…

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
17
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,689
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 4,162
03/
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,108
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,137
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,428
06/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,783
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,454
08/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 1,168
09/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,887
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,231