Komentar

Križanič, kdo nam bo vrnil 1,4 milijarde evrov, ko bo Grčija bankrotirala?

Kakšne posledice ima lahko nova prepričljiva zmaga levih radikalcev v Grčiji na slovenski in evropski politični zemljevid? Ali lahko tradicionalna, zmerna levica zaradi avanturistične Syrize ponovno prepriča volivce v svojo odgovornejšo politiko?

05.07.2015 23:52
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   grčija   bankrot   referendum   syriza   slovenija

Izstop iz evrske skupine je bržkone le še tehnično in nič več vsebinsko vprašanje. Sodeč po prvih odzivih iz tistih evropskih držav, kjer je skrajna desnica relevanten politični faktor, se krepita privoščljivost in veselje nad začetkom konca evra. Tisto, kar v grški ekonomsko-socialni tragediji najbolj skrbi, je prav ta nenačelna koalicija med levimi in desnimi ekstremisti, ki imajo en skupni cilj: demontažo nadnacionalne Evropske unije.

Včeraj je padla kocka in Grki so s solidno večino zavrnili predloge evropskih in mednarodnih kreditorjev. S tem so naredili korak več do neizbežnega bankrota. Šestdesetodstotna podpora Tsiprasovi vladni koaliciji, ki združuje radikalno levico in desničarsko stranko Neodvisni Grki, je post festum podelila legitimnost vladni odločitvi, da prekine dogovarjanje s tujimi kreditodajalci. Toda zavrnitev predlaganega programa za sanacijo skoraj razpadle države bo imela tudi konkretne posledice, ki bodo nastopile takoj, ko se zmagovalna evforija poleže.

 

Nad njimi velika večina Grkov ne bo navdušenih. Izstop iz evrske skupine je bržkone le še tehnično in nič več vsebinsko vprašanje. Sodeč po prvih odzivih iz tistih evropskih držav, kjer je skrajna desnica relevanten politični faktor, se krepita privoščljivost in veselje nad začetkom konca evra. Tisto, kar v grški ekonomsko-socialni tragediji najbolj skrbi, je prav ta nenačelna koalicija med levimi in desnimi ekstremisti, ki imajo en skupni cilj – in sicer demontažo nadnacionalne Evropske unije.

 

Za Grke je torej uvedba drahem, od katerih so se v Atenah poslovili že leta 2001, ob dvajseti obletnici svojega vstopa v tedanjo Evropsko gospodarsko skupnost, zgolj operativno, logistično vprašanje. Morda je diskutabilno kvečjemu ime, saj ni nujno, da se bo bodoča nacionalna valuta spet imenovala drahma; lahko bi se tudi katastrofa, saj je ta beseda grškega izvora in v dramatiki predstavlja končno dejanje, se pravi razplet.

 

Katastrofo, kakršno je Grčiji prinesla Syriza, lahko ocenjujemo bodisi omejeno na notranje razmere v tej najjužnejši balkanski državi bodisi v širšem evropskem kontekstu. Kar se Grčije tiče, se prava katastrofa šele približuje, kajti referendumski "ohi" je interpretiran tudi kot zavrnitev Evrope in evropske ideje, čeprav ne pomeni nujno grškega izstopa iz osemindvajseterice. Pravzaprav je ta v tem trenutku zelo malo verjeten. Hkrati pa ne bi bilo niti enostavno, saj Unija v mnogočem kot Hotel California v hitu skupine The Eagles – "you can check out anytime you like, but you can never leave".

 

V ekonomskem in javnofinančnem pogledu Grke čaka najverjetnejši bankrot, ki je zaradi nedeljskega referenduma za marsikaterega nemškega ali francoskega bankirja zdaj tudi pravična kazen. Sploh protestantski severnjaki, ki prisegajo na delovno etiko in najvišje moralne standarde, so v nedeljo dokončno izgubili vse simpatije do balkanskih trikov, s katerimi so Grki več kot trideset let prinašali okoli lahkoverno bruseljsko evrokracijo.

 

Bolj kot notranjepolitične nas zanimajo mednarodne posledice, saj so povezane tudi z visoko izpostavljenostjo Slovenije kot upnice in poroka do Grčije. V najslabšem primeru nas čaka 1,4 milijarde evrov dodatnega primanjkljaja (!), zaradi česar bi se slovenski proračunski primanjkljaj povečal na 4,6 odstotka. Zakaj je ravno naša država v razmerju do Grčije tako izjemno izpostavljena, bi kazalo vprašati nekdanjo vladno ekipo premierja Boruta Pahorja, kjer je kot kreditni jasnovidec najbolj blestel finančni minister France Križanič.

 

Po lestvici bonitetne agencije Standard & Poor's je Slovenija med vsemi članicami EU, ki so nesebično pomagale Grčiji, najbolj izpostavljena v deležu bruto družbenega produkta. Poenostavljeno povedano, če Grčija bankrotira, bomo imeli težave. Po sporazumu sicer osem let plačujejo le obresti in šele potem glavnico, kar bodo zagovorniki lika in dela Franceta Križaniča pomirjujoče pojasnjevali kot hvalevredno rešitev, saj naj bi imeli tako še osem let časa…

 

Kakorkoli obračamo, še vedno je dejstvo, da nas je Pahorjeva vlada malomarno, brez premisleka in morebiti celo ustavno sporno zaradi grškega bailouta zadolžila za 264 milijonov evrov in nam nakopala na glavo še dodatno poroštvo v višini 1,3 milijarde evrov. Večina Slovencev si teh številk ne zna predstavljati, zato kakšnega posebnega revolta niti v primeru najbolj pesimističnega scenarija ne gre pričakovati. Zgolj za primerjavo pa lahko navedemo afero TEŠ6, ki naj bo na koncu stala približno toliko.

 

Evropske salonske levičarje, ki so s strahom in nevoščljivostjo gledali grške "uličarje", kako so po več letih boja na oblast spravili svojo koalicijo Syriza (v njej so tudi maoisti, feministke, antikapitalisti, centristi, marksisti-leninisti, trockisti, maoisti, komunisti in evroskeptiki), nedeljski referendum navdaja z upanjem, da bo bankrot Grčije predramil levo volilno telo. Da na prihajajočih volitvah v Španiji ne bodo glasovali za radikalno levico in njeno eksperimentiranje z državo.

 

Tudi socialni demokrati, ki jih Združena levica že dobro leto prehiteva po levi, se morajo resno lotiti svoje strategije, če želijo na prihodnjih volitvah sploh še priti v parlament. Za razliko od Španije, Portugalske ali Italije je namreč radikalna levica, ki jo predstavlja Združena levica, v Sloveniji medijsko izjemno močno podprta, kar zvišuje njen javnomnenjski položaj, mlečnozobi tovariš Luka pa je za naše časnikarje že takorekoč naslednji predsednik vlade in naslednik Mira Cerarja…

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.438
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.345
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.176
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.637
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.850
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.521
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.170
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.287
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.489