Komentar

Manipulacije, populizem, žalitve

Kaj pa, če bi referendum o pomoči Grčiji organizirali še v drugih članicah EU? Katero ljudstvo bi pa potem slavilo zmago demokracije?

08.07.2015 22:53
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   grčija   referendum   tsipras   bruselj

Izhod ni v Bruslju, temveč je predvsem v Atenah. Omenjeni podatki jasno kažejo, da vlade, ki so jih izvolili Grki, niso znali ali hoteli pravilno upravljati države v krizi, niti pred trojko niti po trojki. Povprečje je za Grčijo zgledno, ekstremi ogromni. Zato se je pojavila Siriza. Težava pa je, da Siriza s svojim populizmom ni rešitev. Njeno obnašanje preprosto ne vzbuja zaupanja, ker se zgolj hrani s populizmom na oblasti. In odganja posel, kapital, gospodarsko rast.

Grški predsednik vlade Aleksis Cipras se je po referendumskem Oxiju petelinil:  "Danes praznujemo zmago demokracije… Grčija bo sama odločala o svoji usodi… Nihče ne more prezreti sporočila odločenosti ljudi, ki usodo jemljejo v svoje roke... Voljo vlade je moč prezreti, ni pa moč prezreti volje naroda... Danes je dan zmage demokracije." 

 

S tem je Cipras zajadral v obe sferi skrajnega populizma. Socialni demagogiji je dodal še nacionalistično. Kar pa je za Evropo bolj nevarno kot zgolj kritične razmere v Grčiji.

 

Res je grški premier poudarjal tudi, da Grčija odpira novo pot za vse narode Evrope in s tem kazal domnevni internacionalizem. Češ da bo rezultat referenduma pomemben signal za prihodnje sodelovanje obubožanih držav z mednarodnimi posojilodajalci.

 

A odziv nekaterih običajnih ljudi v EU je bil hiter, tokrat zlasti v vzhodni Evropi. Ljudem gre tam, po domače povedano, na živce, ker ne razumejo več matematike. Zakaj?

 

 

Pokvarjena evropska matematika

 

Zaradi globalnih ekonomskih in političnih sprememb ima veliko članic EU težave. Grki so javnofinančno zaradi enormnega dolga, za katerega je nedvomno res vprašanje, ali so ga sposobni kdajkoli odplačati, v največjih škripcih. Kljub temu pa imajo znatno višje povprečne pokojnine. Po včerajšnjem zapisu Financ tudi znatno višje od slovenskih. Povprečna grška pokojnina je 833, slovenska 610 evrov.

 

Zato ni presenečenje, da se vzhodnjaki postavljajo na zadnje noge. Kako neki se ne bi, ko je denimo povprečna pokojnina v siromašni in, kar zadeva javne finance, bistveno bolj odgovorni Latviji komaj 300 evrov? Pa še za gretje v dolgi zimi porabijo bistveno več kot Grki.

 

Če Cipras slavi zmago demokracije v Grčiji, potem bi bilo pošteno, da se vprašamo, kako bi glasovali državljani v preostalih 27 članicah, če bi se te odločile za vprašanje, ali naj sprejmejo paket pomoči Grčiji. Odgovor bi bil po vseh teh letih zagotovo vnaprej znan. Pa četudi bi bil na glasovalnem lističu najprej zapisana beseda DA in ne kot v Grčiji, kjer je bila, nenavadno in politično prefrigano, na vrhu beseda OXI (grško: NE, op. avt.).

 

Manipulacija s slavljenjem grške demokracije bi se v hipu razblinila, ker bi se pokazalo, da ima tudi demokracija nasprotni obraz. V drugih, partnerskih članicah EU. K sreči pa se v zadnjih dneh tako kritizirani evropski voditelji ne igrajo z ognjem tako kot Cipras.

 

 

Pokvarjena grška primerjava

 

A zgodba ima seveda tudi drugo plat kolajne. Latvijci res več zapravijo za gretje v dolgi zimi. Grki pa zato porabijo več elektrike zaradi klimatskih naprav poleti. To je seveda malenkostna manipulacija. Treba pa je vedeti, da je grška perspektiva drugačna. Povprečna grška pokojnina je 833 evrov. Leta 2009 pa je bila povprečna pokojnina 1.350 evrov. Padec je bil enormen. Grki ne vidijo Latvijcev, Latvijci pa ne Grkov med tema dvema skrajnostma. Ciprasov populizem zaradi te razlike uspeva kot gobe po dežju.

 

Obenem statistika, kot je znano, lahko zavaja. V Grčiji je veliko bogatašev. Samo tri najbogatejše grške družine (Niarchos, Latsis, Vardinogiannis) imajo skupaj blizu 30 milijard evrov premoženja. Slovenski bogataši se pred njimi skrijejo. Brezposelnost med mladimi pa je po drugi strani kar 50-odstotna. Čedalje več ljudi je pod pragom revščine. Težava je v tem, da slednji ne vedo, kje je pravi izhod.

 

Ni v Bruslju, temveč je predvsem v Atenah. Omenjeni podatki jasno kažejo, da vlade, ki so jih izvolili Grki, niso znali ali hoteli pravilno upravljati države v krizi, niti pred trojko niti po trojki. Povprečje je za Grčijo zgledno, ekstremi ogromni. Zato se je pojavila Siriza. Težava pa je, da Siriza s svojim populizmom ni rešitev. Njeno obnašanje preprosto ne vzbuja zaupanja, ker se zgolj hrani s populizmom na oblasti. In odganja posel, kapital, gospodarsko rast.

 

 

Pokvarjena, neodgovorna demokracija

 

Odgovornim politikom v EU pa naganja strah v kosti. Kaj če se še kdo drug začne obnašati tako v EU? Kaj če začnejo padati domine? Janis Varoufakis, grški populistični finančni minister, ki je odstopil takoj po referendumu, je dejal: "Grki so izrekli pogumen ne petim letom hipokrizije in varčevanja ter velik da demokraciji."

 

 

Toda demokracija brez odgovornosti, brez osnovne ekonomske in finančne higiene je anarhija.

 

Zato je ta hip razmerje moči v EU 27:1. Grčija je še vedno osamljena, čeprav slavi zmago demokracije. In zato je tako težko razumeti nekatere slovenske komentatorje, kot je denimo ekonomist Bogomir Kovač, ki je med drugim v televizijskih Odmevih izjavil:  "Grčija je bila zrela in pogumna. Druge države, vključno s Slovenijo, tega poguma in smelosti niso imele. Na žalost Grčija ni našla političnih zaveznikov." Hkrati pa je na hitro še okrcal prve komentarje slovenskih politikov po grškem referendumu za intelektualno siromaštvo.

 

Kar meji že na žalitve. Resen intelektualec bi se pred takšno izjavo najprej vprašal, ali je res mogoče, da je en sam v EU res toliko bolj moder od preostalih 27-tih.

 

 

 

Pokvarjena ekonomska logika

 

Seveda ima tudi Bogomir Kovač prav, ko pravi, da je Grčija s skupnim nastopom grške politike po referendumu dobila politično iniciativo v dogovoru z EU. A to se je zgodilo le zato, ker druge članice ne preizkušajo demokracije do tako skrajnih meja neodgovornosti za finančno usodo lastne države. Ker so druge članice EU bolj zrele. In kar bodo na žalost najbolj plačali siromašni Grki – volilna baza Aleksisa Ciprasa.

 

Slovenci bi se iz grške drame in tragedije hkrati lahko veliko naučili. Pa se žal najbrž še ne bomo kmalu. To je jasno iz aktualne slovenske zgodbe – prerekanja o fiskalnem pravilu. Dokaz: prvi sindikalni odzivi na predlog zakona o fiskalnem pravilu, ki bi politike vsaj malo bolj zavezal k odgovornemu početju z javnim denarjem.

 

Sindikalni lider Branimir Štrukelj ga je takoj stigmatiziral, češ da fiskalno pravilo pomeni reze v plače, pokojnine in socialno državo. Mnogi vemo, da mu ne smemo verjeti. A mnogi mu verjamejo. Pa čeprav so bili Grki s svojimi ravnanji leta in leta daleč od fiskalnega pravila, pokojnine so se jim v zadnjih petih letih kljub temu zmanjšale 1350 na 830 evrov. Na koncu jim je celo uspelo uravnotežiti proračun, kar nam, mimogrede, še ni uspelo. Toda tepe jih še vedno enormni dolg iz preteklosti.

 

 

Bojte se tistih, ki vedno krivijo druge!

 

Seveda se vsi strinjamo, da je ob varčevanju z uravnoteženimi ukrepi treba poskrbeti tudi za rast, sicer ni pomoči. Marsikaj v Grčiji je bilo pri tem narobe. To priznajo tudi mednarodni akterji v Grčiji. Simptomatično pa je, da tega ne priznajo grški politiki, s Ciprasom na čelu. Vsi drugi so krivi.

 

Podobno kot ob fiskalnem pravilu izjavi Branimir Štrukelj, da naj račun za krizo poravnajo tisti, ki so jo povzročili. Oni je pač niso. Vsi drugi so krivi.

 

Res? Slovenski dolg je od leta 2008 do leta 2014 zrasel z 22% BDP na 80% BDP, od dobri osmih milijard na skoraj 29 milijard evrov. Deloma zaradi političnih in lastninskih rabot pred kriznim letom 2008, deloma zaradi mečkanja z ukrepi po letu 2008, deloma zaradi blokade reform, kjer so sindikati imeli največ prstov v marmeladi.

 

Te rezerve, da se dodatno zadolžimo, nimamo več. Tega aduta smo ob nastopu nove krize, ki bo prišla prej ali slej, že skurili. Takšna politika se ne izide, kot se ne izide hrvaški pregovor, ki so ga te dni simpatično spustili v eter na eni od slovenskih radijskih postaj:

"Kad nisi u 'badu', uzmi kredu, nacrtaj medu i sve će biti u redu."*

 

 

*Prosti prevod: »Če si slabe volje, vzemi posojilo in nariši medvedka pa bo vse OK.«

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,201
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,815
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,675
04/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,651
05/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,351
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,124
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,193
08/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 854
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,575
10/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 433