Komentar

Manipulacije, populizem, žalitve

Kaj pa, če bi referendum o pomoči Grčiji organizirali še v drugih članicah EU? Katero ljudstvo bi pa potem slavilo zmago demokracije?

08.07.2015 22:53
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   grčija   referendum   tsipras   bruselj

Izhod ni v Bruslju, temveč je predvsem v Atenah. Omenjeni podatki jasno kažejo, da vlade, ki so jih izvolili Grki, niso znali ali hoteli pravilno upravljati države v krizi, niti pred trojko niti po trojki. Povprečje je za Grčijo zgledno, ekstremi ogromni. Zato se je pojavila Siriza. Težava pa je, da Siriza s svojim populizmom ni rešitev. Njeno obnašanje preprosto ne vzbuja zaupanja, ker se zgolj hrani s populizmom na oblasti. In odganja posel, kapital, gospodarsko rast.

Grški predsednik vlade Aleksis Cipras se je po referendumskem Oxiju petelinil:  "Danes praznujemo zmago demokracije… Grčija bo sama odločala o svoji usodi… Nihče ne more prezreti sporočila odločenosti ljudi, ki usodo jemljejo v svoje roke... Voljo vlade je moč prezreti, ni pa moč prezreti volje naroda... Danes je dan zmage demokracije." 

 

S tem je Cipras zajadral v obe sferi skrajnega populizma. Socialni demagogiji je dodal še nacionalistično. Kar pa je za Evropo bolj nevarno kot zgolj kritične razmere v Grčiji.

 

Res je grški premier poudarjal tudi, da Grčija odpira novo pot za vse narode Evrope in s tem kazal domnevni internacionalizem. Češ da bo rezultat referenduma pomemben signal za prihodnje sodelovanje obubožanih držav z mednarodnimi posojilodajalci.

 

A odziv nekaterih običajnih ljudi v EU je bil hiter, tokrat zlasti v vzhodni Evropi. Ljudem gre tam, po domače povedano, na živce, ker ne razumejo več matematike. Zakaj?

 

 

Pokvarjena evropska matematika

 

Zaradi globalnih ekonomskih in političnih sprememb ima veliko članic EU težave. Grki so javnofinančno zaradi enormnega dolga, za katerega je nedvomno res vprašanje, ali so ga sposobni kdajkoli odplačati, v največjih škripcih. Kljub temu pa imajo znatno višje povprečne pokojnine. Po včerajšnjem zapisu Financ tudi znatno višje od slovenskih. Povprečna grška pokojnina je 833, slovenska 610 evrov.

 

Zato ni presenečenje, da se vzhodnjaki postavljajo na zadnje noge. Kako neki se ne bi, ko je denimo povprečna pokojnina v siromašni in, kar zadeva javne finance, bistveno bolj odgovorni Latviji komaj 300 evrov? Pa še za gretje v dolgi zimi porabijo bistveno več kot Grki.

 

Če Cipras slavi zmago demokracije v Grčiji, potem bi bilo pošteno, da se vprašamo, kako bi glasovali državljani v preostalih 27 članicah, če bi se te odločile za vprašanje, ali naj sprejmejo paket pomoči Grčiji. Odgovor bi bil po vseh teh letih zagotovo vnaprej znan. Pa četudi bi bil na glasovalnem lističu najprej zapisana beseda DA in ne kot v Grčiji, kjer je bila, nenavadno in politično prefrigano, na vrhu beseda OXI (grško: NE, op. avt.).

 

Manipulacija s slavljenjem grške demokracije bi se v hipu razblinila, ker bi se pokazalo, da ima tudi demokracija nasprotni obraz. V drugih, partnerskih članicah EU. K sreči pa se v zadnjih dneh tako kritizirani evropski voditelji ne igrajo z ognjem tako kot Cipras.

 

 

Pokvarjena grška primerjava

 

A zgodba ima seveda tudi drugo plat kolajne. Latvijci res več zapravijo za gretje v dolgi zimi. Grki pa zato porabijo več elektrike zaradi klimatskih naprav poleti. To je seveda malenkostna manipulacija. Treba pa je vedeti, da je grška perspektiva drugačna. Povprečna grška pokojnina je 833 evrov. Leta 2009 pa je bila povprečna pokojnina 1.350 evrov. Padec je bil enormen. Grki ne vidijo Latvijcev, Latvijci pa ne Grkov med tema dvema skrajnostma. Ciprasov populizem zaradi te razlike uspeva kot gobe po dežju.

 

Obenem statistika, kot je znano, lahko zavaja. V Grčiji je veliko bogatašev. Samo tri najbogatejše grške družine (Niarchos, Latsis, Vardinogiannis) imajo skupaj blizu 30 milijard evrov premoženja. Slovenski bogataši se pred njimi skrijejo. Brezposelnost med mladimi pa je po drugi strani kar 50-odstotna. Čedalje več ljudi je pod pragom revščine. Težava je v tem, da slednji ne vedo, kje je pravi izhod.

 

Ni v Bruslju, temveč je predvsem v Atenah. Omenjeni podatki jasno kažejo, da vlade, ki so jih izvolili Grki, niso znali ali hoteli pravilno upravljati države v krizi, niti pred trojko niti po trojki. Povprečje je za Grčijo zgledno, ekstremi ogromni. Zato se je pojavila Siriza. Težava pa je, da Siriza s svojim populizmom ni rešitev. Njeno obnašanje preprosto ne vzbuja zaupanja, ker se zgolj hrani s populizmom na oblasti. In odganja posel, kapital, gospodarsko rast.

 

 

Pokvarjena, neodgovorna demokracija

 

Odgovornim politikom v EU pa naganja strah v kosti. Kaj če se še kdo drug začne obnašati tako v EU? Kaj če začnejo padati domine? Janis Varoufakis, grški populistični finančni minister, ki je odstopil takoj po referendumu, je dejal: "Grki so izrekli pogumen ne petim letom hipokrizije in varčevanja ter velik da demokraciji."

 

 

Toda demokracija brez odgovornosti, brez osnovne ekonomske in finančne higiene je anarhija.

 

Zato je ta hip razmerje moči v EU 27:1. Grčija je še vedno osamljena, čeprav slavi zmago demokracije. In zato je tako težko razumeti nekatere slovenske komentatorje, kot je denimo ekonomist Bogomir Kovač, ki je med drugim v televizijskih Odmevih izjavil:  "Grčija je bila zrela in pogumna. Druge države, vključno s Slovenijo, tega poguma in smelosti niso imele. Na žalost Grčija ni našla političnih zaveznikov." Hkrati pa je na hitro še okrcal prve komentarje slovenskih politikov po grškem referendumu za intelektualno siromaštvo.

 

Kar meji že na žalitve. Resen intelektualec bi se pred takšno izjavo najprej vprašal, ali je res mogoče, da je en sam v EU res toliko bolj moder od preostalih 27-tih.

 

 

 

Pokvarjena ekonomska logika

 

Seveda ima tudi Bogomir Kovač prav, ko pravi, da je Grčija s skupnim nastopom grške politike po referendumu dobila politično iniciativo v dogovoru z EU. A to se je zgodilo le zato, ker druge članice ne preizkušajo demokracije do tako skrajnih meja neodgovornosti za finančno usodo lastne države. Ker so druge članice EU bolj zrele. In kar bodo na žalost najbolj plačali siromašni Grki – volilna baza Aleksisa Ciprasa.

 

Slovenci bi se iz grške drame in tragedije hkrati lahko veliko naučili. Pa se žal najbrž še ne bomo kmalu. To je jasno iz aktualne slovenske zgodbe – prerekanja o fiskalnem pravilu. Dokaz: prvi sindikalni odzivi na predlog zakona o fiskalnem pravilu, ki bi politike vsaj malo bolj zavezal k odgovornemu početju z javnim denarjem.

 

Sindikalni lider Branimir Štrukelj ga je takoj stigmatiziral, češ da fiskalno pravilo pomeni reze v plače, pokojnine in socialno državo. Mnogi vemo, da mu ne smemo verjeti. A mnogi mu verjamejo. Pa čeprav so bili Grki s svojimi ravnanji leta in leta daleč od fiskalnega pravila, pokojnine so se jim v zadnjih petih letih kljub temu zmanjšale 1350 na 830 evrov. Na koncu jim je celo uspelo uravnotežiti proračun, kar nam, mimogrede, še ni uspelo. Toda tepe jih še vedno enormni dolg iz preteklosti.

 

 

Bojte se tistih, ki vedno krivijo druge!

 

Seveda se vsi strinjamo, da je ob varčevanju z uravnoteženimi ukrepi treba poskrbeti tudi za rast, sicer ni pomoči. Marsikaj v Grčiji je bilo pri tem narobe. To priznajo tudi mednarodni akterji v Grčiji. Simptomatično pa je, da tega ne priznajo grški politiki, s Ciprasom na čelu. Vsi drugi so krivi.

 

Podobno kot ob fiskalnem pravilu izjavi Branimir Štrukelj, da naj račun za krizo poravnajo tisti, ki so jo povzročili. Oni je pač niso. Vsi drugi so krivi.

 

Res? Slovenski dolg je od leta 2008 do leta 2014 zrasel z 22% BDP na 80% BDP, od dobri osmih milijard na skoraj 29 milijard evrov. Deloma zaradi političnih in lastninskih rabot pred kriznim letom 2008, deloma zaradi mečkanja z ukrepi po letu 2008, deloma zaradi blokade reform, kjer so sindikati imeli največ prstov v marmeladi.

 

Te rezerve, da se dodatno zadolžimo, nimamo več. Tega aduta smo ob nastopu nove krize, ki bo prišla prej ali slej, že skurili. Takšna politika se ne izide, kot se ne izide hrvaški pregovor, ki so ga te dni simpatično spustili v eter na eni od slovenskih radijskih postaj:

"Kad nisi u 'badu', uzmi kredu, nacrtaj medu i sve će biti u redu."*

 

 

*Prosti prevod: »Če si slabe volje, vzemi posojilo in nariši medvedka pa bo vse OK.«

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
0
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,311
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,259
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,885
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,267
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,467
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,231
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,232
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,053
09/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 852
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,015