Komentar

Manipulacije, populizem, žalitve

Kaj pa, če bi referendum o pomoči Grčiji organizirali še v drugih članicah EU? Katero ljudstvo bi pa potem slavilo zmago demokracije?

08.07.2015 22:53
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   grčija   referendum   tsipras   bruselj

Izhod ni v Bruslju, temveč je predvsem v Atenah. Omenjeni podatki jasno kažejo, da vlade, ki so jih izvolili Grki, niso znali ali hoteli pravilno upravljati države v krizi, niti pred trojko niti po trojki. Povprečje je za Grčijo zgledno, ekstremi ogromni. Zato se je pojavila Siriza. Težava pa je, da Siriza s svojim populizmom ni rešitev. Njeno obnašanje preprosto ne vzbuja zaupanja, ker se zgolj hrani s populizmom na oblasti. In odganja posel, kapital, gospodarsko rast.

Grški predsednik vlade Aleksis Cipras se je po referendumskem Oxiju petelinil:  "Danes praznujemo zmago demokracije… Grčija bo sama odločala o svoji usodi… Nihče ne more prezreti sporočila odločenosti ljudi, ki usodo jemljejo v svoje roke... Voljo vlade je moč prezreti, ni pa moč prezreti volje naroda... Danes je dan zmage demokracije." 

 

S tem je Cipras zajadral v obe sferi skrajnega populizma. Socialni demagogiji je dodal še nacionalistično. Kar pa je za Evropo bolj nevarno kot zgolj kritične razmere v Grčiji.

 

Res je grški premier poudarjal tudi, da Grčija odpira novo pot za vse narode Evrope in s tem kazal domnevni internacionalizem. Češ da bo rezultat referenduma pomemben signal za prihodnje sodelovanje obubožanih držav z mednarodnimi posojilodajalci.

 

A odziv nekaterih običajnih ljudi v EU je bil hiter, tokrat zlasti v vzhodni Evropi. Ljudem gre tam, po domače povedano, na živce, ker ne razumejo več matematike. Zakaj?

 

 

Pokvarjena evropska matematika

 

Zaradi globalnih ekonomskih in političnih sprememb ima veliko članic EU težave. Grki so javnofinančno zaradi enormnega dolga, za katerega je nedvomno res vprašanje, ali so ga sposobni kdajkoli odplačati, v največjih škripcih. Kljub temu pa imajo znatno višje povprečne pokojnine. Po včerajšnjem zapisu Financ tudi znatno višje od slovenskih. Povprečna grška pokojnina je 833, slovenska 610 evrov.

 

Zato ni presenečenje, da se vzhodnjaki postavljajo na zadnje noge. Kako neki se ne bi, ko je denimo povprečna pokojnina v siromašni in, kar zadeva javne finance, bistveno bolj odgovorni Latviji komaj 300 evrov? Pa še za gretje v dolgi zimi porabijo bistveno več kot Grki.

 

Če Cipras slavi zmago demokracije v Grčiji, potem bi bilo pošteno, da se vprašamo, kako bi glasovali državljani v preostalih 27 članicah, če bi se te odločile za vprašanje, ali naj sprejmejo paket pomoči Grčiji. Odgovor bi bil po vseh teh letih zagotovo vnaprej znan. Pa četudi bi bil na glasovalnem lističu najprej zapisana beseda DA in ne kot v Grčiji, kjer je bila, nenavadno in politično prefrigano, na vrhu beseda OXI (grško: NE, op. avt.).

 

Manipulacija s slavljenjem grške demokracije bi se v hipu razblinila, ker bi se pokazalo, da ima tudi demokracija nasprotni obraz. V drugih, partnerskih članicah EU. K sreči pa se v zadnjih dneh tako kritizirani evropski voditelji ne igrajo z ognjem tako kot Cipras.

 

 

Pokvarjena grška primerjava

 

A zgodba ima seveda tudi drugo plat kolajne. Latvijci res več zapravijo za gretje v dolgi zimi. Grki pa zato porabijo več elektrike zaradi klimatskih naprav poleti. To je seveda malenkostna manipulacija. Treba pa je vedeti, da je grška perspektiva drugačna. Povprečna grška pokojnina je 833 evrov. Leta 2009 pa je bila povprečna pokojnina 1.350 evrov. Padec je bil enormen. Grki ne vidijo Latvijcev, Latvijci pa ne Grkov med tema dvema skrajnostma. Ciprasov populizem zaradi te razlike uspeva kot gobe po dežju.

 

Obenem statistika, kot je znano, lahko zavaja. V Grčiji je veliko bogatašev. Samo tri najbogatejše grške družine (Niarchos, Latsis, Vardinogiannis) imajo skupaj blizu 30 milijard evrov premoženja. Slovenski bogataši se pred njimi skrijejo. Brezposelnost med mladimi pa je po drugi strani kar 50-odstotna. Čedalje več ljudi je pod pragom revščine. Težava je v tem, da slednji ne vedo, kje je pravi izhod.

 

Ni v Bruslju, temveč je predvsem v Atenah. Omenjeni podatki jasno kažejo, da vlade, ki so jih izvolili Grki, niso znali ali hoteli pravilno upravljati države v krizi, niti pred trojko niti po trojki. Povprečje je za Grčijo zgledno, ekstremi ogromni. Zato se je pojavila Siriza. Težava pa je, da Siriza s svojim populizmom ni rešitev. Njeno obnašanje preprosto ne vzbuja zaupanja, ker se zgolj hrani s populizmom na oblasti. In odganja posel, kapital, gospodarsko rast.

 

 

Pokvarjena, neodgovorna demokracija

 

Odgovornim politikom v EU pa naganja strah v kosti. Kaj če se še kdo drug začne obnašati tako v EU? Kaj če začnejo padati domine? Janis Varoufakis, grški populistični finančni minister, ki je odstopil takoj po referendumu, je dejal: "Grki so izrekli pogumen ne petim letom hipokrizije in varčevanja ter velik da demokraciji."

 

 

Toda demokracija brez odgovornosti, brez osnovne ekonomske in finančne higiene je anarhija.

 

Zato je ta hip razmerje moči v EU 27:1. Grčija je še vedno osamljena, čeprav slavi zmago demokracije. In zato je tako težko razumeti nekatere slovenske komentatorje, kot je denimo ekonomist Bogomir Kovač, ki je med drugim v televizijskih Odmevih izjavil:  "Grčija je bila zrela in pogumna. Druge države, vključno s Slovenijo, tega poguma in smelosti niso imele. Na žalost Grčija ni našla političnih zaveznikov." Hkrati pa je na hitro še okrcal prve komentarje slovenskih politikov po grškem referendumu za intelektualno siromaštvo.

 

Kar meji že na žalitve. Resen intelektualec bi se pred takšno izjavo najprej vprašal, ali je res mogoče, da je en sam v EU res toliko bolj moder od preostalih 27-tih.

 

 

 

Pokvarjena ekonomska logika

 

Seveda ima tudi Bogomir Kovač prav, ko pravi, da je Grčija s skupnim nastopom grške politike po referendumu dobila politično iniciativo v dogovoru z EU. A to se je zgodilo le zato, ker druge članice ne preizkušajo demokracije do tako skrajnih meja neodgovornosti za finančno usodo lastne države. Ker so druge članice EU bolj zrele. In kar bodo na žalost najbolj plačali siromašni Grki – volilna baza Aleksisa Ciprasa.

 

Slovenci bi se iz grške drame in tragedije hkrati lahko veliko naučili. Pa se žal najbrž še ne bomo kmalu. To je jasno iz aktualne slovenske zgodbe – prerekanja o fiskalnem pravilu. Dokaz: prvi sindikalni odzivi na predlog zakona o fiskalnem pravilu, ki bi politike vsaj malo bolj zavezal k odgovornemu početju z javnim denarjem.

 

Sindikalni lider Branimir Štrukelj ga je takoj stigmatiziral, češ da fiskalno pravilo pomeni reze v plače, pokojnine in socialno državo. Mnogi vemo, da mu ne smemo verjeti. A mnogi mu verjamejo. Pa čeprav so bili Grki s svojimi ravnanji leta in leta daleč od fiskalnega pravila, pokojnine so se jim v zadnjih petih letih kljub temu zmanjšale 1350 na 830 evrov. Na koncu jim je celo uspelo uravnotežiti proračun, kar nam, mimogrede, še ni uspelo. Toda tepe jih še vedno enormni dolg iz preteklosti.

 

 

Bojte se tistih, ki vedno krivijo druge!

 

Seveda se vsi strinjamo, da je ob varčevanju z uravnoteženimi ukrepi treba poskrbeti tudi za rast, sicer ni pomoči. Marsikaj v Grčiji je bilo pri tem narobe. To priznajo tudi mednarodni akterji v Grčiji. Simptomatično pa je, da tega ne priznajo grški politiki, s Ciprasom na čelu. Vsi drugi so krivi.

 

Podobno kot ob fiskalnem pravilu izjavi Branimir Štrukelj, da naj račun za krizo poravnajo tisti, ki so jo povzročili. Oni je pač niso. Vsi drugi so krivi.

 

Res? Slovenski dolg je od leta 2008 do leta 2014 zrasel z 22% BDP na 80% BDP, od dobri osmih milijard na skoraj 29 milijard evrov. Deloma zaradi političnih in lastninskih rabot pred kriznim letom 2008, deloma zaradi mečkanja z ukrepi po letu 2008, deloma zaradi blokade reform, kjer so sindikati imeli največ prstov v marmeladi.

 

Te rezerve, da se dodatno zadolžimo, nimamo več. Tega aduta smo ob nastopu nove krize, ki bo prišla prej ali slej, že skurili. Takšna politika se ne izide, kot se ne izide hrvaški pregovor, ki so ga te dni simpatično spustili v eter na eni od slovenskih radijskih postaj:

"Kad nisi u 'badu', uzmi kredu, nacrtaj medu i sve će biti u redu."*

 

 

*Prosti prevod: »Če si slabe volje, vzemi posojilo in nariši medvedka pa bo vse OK.«

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
10
22.09.2021 21:00
V teh dneh so me mnogi spraševali, zakaj sem se premislil in se prijavil na razpis za generalnega direktorjaFursa, čeprav sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
24
21.09.2021 21:00
Vsakodnevno prejemam grozilna pisma od neznanih ljudi, ki mi grozijo, ker vabim ljudi na cepljenje in ker javno povem, da je ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
11
20.09.2021 21:30
Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
16
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
12
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 2.771
02/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.531
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.318
04/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.919
05/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.703
06/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.222
07/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.214
08/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 705
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 691
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 721