Komentar

Anonimni komentatorji so eden od paradoksov demokracije

 

Miha Burger se je prijazno odzval na temo, ki smo jo z uredniškim komentarjem na Portalu PLUS odprli z vprašanjem, ali je spletni forum še svoboden in demokratični prostor, znotraj katerega obstaja civilizirani javni dialog. Kot eden od ustanoviteljev Civilne iniciative za Slovenije pred več kot 20 leti je gospod Burger vsekakor primeren avtor, ki bo obogatil našo polemiko, h kateri ste seveda vabljeni vsi, ki imate kaj pametnega za napisati.

12.07.2015 22:10
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   forum   splet   demokracija   komentiranje

Paradoks demokracije pa so anonimni komentatorji zato, ker so sestavni del te družbe, ki se imenuje demokratična. So očitno v večini med komentatorji prav v vseh medijih ter spletnih forumih. In demokracija naj bi bila predvsem tisto, kar verjame in hoče večina. Povrhu pa so to državljani, ki želijo sodelovati, participirati, za razliko od veliko večje večine državljanov, ki nočejo slišati o kakšni obliki participacij ali jih prav nič ne briga. Če ni omogočena tudi anonimnost, lahko tako izgubimo določen potencial vedenja o nepravilnostih v naši skupnosti, ki pa zaradi različnih strahov ne more ali si ne upa na plano, na platformo osvetljevanja.

Kako sodelovati na spletnem portalu, ki si je postavil cilj, "mladi generaciji novinarjev in komentatorjev omogočiti objavo njihovih pogledov na aktualno dogajanje doma in po svetu…"?

 

Na temo sistemske korupcije je bil v Odmevih na TV Slovenija 28. septembra 2012, torej pred skoraj tremi leti, gost novinarja Slavka Bobovnika pravnik Miro Cerar. Povedal je, da je za preprečevanje sistemske korupcije potrebno ojačati tako pritisk civilne družbe oziroma aktivnih državljanov, kot istočasno krepiti institucije z zakonskimi in postopkovnimi predpisi, kako upoštevati ta pritisk. Na Bobovnikovo vprašanje, kaj pa misli o vlogi medijev pri tem, je Cerar odgovoril:

 

"Do določene točke ste mediji prav za pohvaliti pri opozarjanju na nepravilnosti v družbi, od določene točke naprej pa ali zadeva zaide v rumeno ali pa razvodeni, in ni vztrajnosti, stalnosti, temeljitosti pri posamezni zadevi."

 

Njegova stranka SMC je le nekaj tednov pred lanskimi volitvami, 20. junija 2015, objavila svoj program in v se v njem med drugim zavezala k "spremembi zakonodaje za formalno vključevanje Civilne družbe". Tudi kot predsednik vlade je Miro Cerar nekajkrat ponovil podobno, na primer v intervjuju za Delo v začetku novembra 2014:

 

"Pričakujem da bodo državljani pokazali, da znamo biti vsi skupaj družbeno odgovorni in državotvorni. Če med državo in državljani ne bomo vzpostavili dovolj medsebojnega spoštovanja, okrepili dialog, potem nismo vredni samostojne države…".

 

Skratka, idealna klima za v podnaslovu postavljeni cilj. Mnogo mislecev po svetu izraža podobno prepričanje, v ilustracijo denimo Oliver O’Donovan, The Desire of the Nations, Cambridge University Press, 1999:

 

"The modern legislature or parliament is supposed to conduct its deliberations in response to a public discussion in which all members of the society are entitled to participate…", se pravi: "Moderni zakonodajalec ali parlament naj bi kot odgovor na javno razpravo, v kateri so upravičeni sodelovati vsi člani družbe, opravil tehtni premislek..."

 

Vse lepo in prav. Pot k boljši demokraciji. Pa vendar, vsi vemo ali pa preprosto čutimo, da se zatika, da so zagate, da tudi po enem letu ni nikjer videti koraka k uresničitvi Cerarjevih pričakovanj, da ostajajo pri nas misli velikih svetovnih mislecev glede možnosti participacije, sodelovanja državljanov pri odločanju o javnih oziroma skupnostnih problemih bolj ali manj le oddaljeni odmev. Ker obstaja pri nas kar nekaj paradoksov demokracije.

 

 

Paradoksi demokracije

 

Kaj imenujemo paradoks? Stvar ali zadevo, ki se pojavi kot ovira na poti iskanja rešitve problema ali doseganja zastavljenega cilja, pa zanjo ne vidimo rešitve. Nekje sem videl zapisano, kaj je Aristotel svetoval, ko naletimo na paradoks:

 

"Izognite se mu. Obidite ga."

 

Paradoks demokracije je na primer, da velika večina ljudi verjame, da vsi, ki delujejo v sferi skupnega, delujejo le za nek lasten interes ali interes skupine, ki ji pripadajo, in da je politika kot glavno orodje delovanja v skupnostni sferi le orodje za uveljavitev lastnega interesa. In tudi formalne oblike predstavniške demokracije govorijo predvsem o izražanju določenega interesa, celo v Ustavi so zapisani členi, ki govorijo, kako lahko določene skupine državljanov izražajo lasten interes ter kdo in kako lahko predstavlja določen interes itd. Paradoks pa je v tem, da, kot rečeno, so celo v ustavi določene oblike izražanja določenega lastnega interesa, a po drugi strani prav vsi kandidati za katerakoli mesta v predstavniški demokraciji, recimo v predvolilnih kampanjah, govorijo le o skupnem interesu, da bodo delovali le v skupno dobro, v interesu celotne skupnosti. In tisti, ki so izvoljeni na najvišje pozicije predstavniške demokracije, celo svečano in javno prisegajo na to!

 

Eden od paradoksov demokracije je tudi to, da obstajata dve nasprotujoči si osnovni dejstvi in sicer:

 

(1) prvo dejstvo – vedno bo večina, prevladujoča večina ljudi, ki sebe postavi v sistem predstavniške demokracije, se bori za izvolitev v tem sistemu, poskrbela najprej zase, za svojo interesno skupino, za tiste, ki so ji direktno pomagali do izvolitve. Šele potem bo naredila kakšno potezo za skupno, za javno, za splošno dobro. Takšna je osnovna človekova značilnost, bodisi po Darwinu bodisi po komer koli, tako pač je. Zelo malo, bistveno manj, je ljudi, ki bi storili obratno, zato omenjena večina vedno prevlada.

 

(2) drugo dejstvo – osnovno pričakovanje večine ljudi, ki imajo na voljo tako imenovane demokratične volitve, je vedno znova to, da bi obkrožili ime nekoga, ki bi znal poskrbeti za skupno, za javno, za splošno dobro. A so vedno znova razočarani, ker slej ko prej na površje udari prvo dejstvo – in to dvoje je splošno znano večini ljudi, ki vsaj malo razmišljajo o politiki, pametne rešitve sobivanja obeh neizpodbitnih, a nasprotujočih si dejstev, pač še ni, zato lahko to poimenujemo tudi paradoks demokracije.

 

 

Anonimni komentatorji

 

Paradoks demokracije pa so tudi anonimni komentatorji. So postali večinoma to, kar zapiše na tem mestu pred nekaj tedni Dejan Steinbuch, in jih na koncu komentarja še najbolje zadene s primerjavo z Dostojevskim:

 

"Razcepljene osebnosti, ki živijo dve življenji. V enem je to vase zaprt, tih, marljiv, globoko v sebi nezadovoljen, jezen in zagrenjen državljan, morda celo člen brezobličnega birokratskega mehanizma javne uprave. To je pasivni človek, ki se javno nikoli ne izpostavlja. Celo tega, koga je volil, običajno ne razglaša naokrog."

 

Paradoks demokracije pa so anonimni komentatorji zato, ker so sestavni del te družbe, ki se imenuje demokratična. So očitno v večini med komentatorji prav v vseh medijih ter spletnih forumih. In demokracija naj bi bila predvsem tisto, kar verjame in hoče večina. Povrhu pa so to državljani, ki želijo sodelovati, participirati, za razliko od veliko večje večine državljanov, ki nočejo slišati o kakšni obliki participacij ali jih prav nič ne briga. Če ni omogočena tudi anonimnost, lahko tako izgubimo določen potencial vedenja o nepravilnostih v naši skupnosti, ki pa zaradi različnih strahov ne more ali si ne upa na plano, na platformo osvetljevanja. Premier Cerar si želi izboljšati participacijo državljanov, veliko modernih mislecev govori o nuji večje participacije. Se paradoks lahko le širi in redi?

 

 

Dvostopenjska rešitev?

 

Morda pa je rešitev v nekakšnem dvostopenjskem komentiranju oziroma izražanju mnenja, podpore ali nasprotovanja glede članka ali prispevka. Na prvi stopnji lahko sodelujejo in so vabljeni vsi, ki se podpišejo s polnim imenom. Koristno bi bilo najti način, kako jih še dodatno stimulirati k temu. Na drugi stopnji oziroma v nekakšni vzporedni rubriki pa bi morala obstajati tudi možnost anonimnosti, dosegljiva morda preko digitalne kode ali česa podobnega. Namen je torej doseči čim večjo udeležbo neanonimnežev z različnimi oblikami stimulacije, in ne izključiti anonimnežev, temveč najti način njihove udeležbe, da bo v osnovi preprečeno intelektualno dno, žaljivke ali celo zakonsko kaznivi sovražni govor.

 

V končni konsekvenci gre za to, da čim več državljanov sodeluje, participira. Bodisi kot nosilci predloga rešitve problema – recimo raziskovalni novinarji – bodisi kot komentatorji predloga rešitve problema. Le količina lahko v demokraciji prisili odločevalca k odločanju v smeri, kot zahteva prepoznavna skupnostna volja te količine. A ostaja vprašanje, če bo paradoks demokracije, v našem primeru anonimni komentator, blokiral procese demokratizacije ali pa ga bomo sposobni obiti.



 

* Miha Burger je aktivni državljan in goreč zagovornik neposredne demokracije. V politiko ga je sicer nekoč zaneslo, a le posredno kot svetovalca Marjana Podobnika v drugi polovici devetdesetih. Takrat je tudi napisal knjigo SAJ SE ITAK NE DA NIČ NAREDITI … priročnik za tiste, ki želijo premagati ta stavek. Gospod Burger je pristaš Karla Popperja in Ivana Cankarja, za naš portal pa je napisal nekaj svojih razmišljanj o fenomenu spletnega komentiranja na Slovenskem, ki se mu glede na predlagane spremembe medijskega zakona obetajo revolucionarne spremembe. In ne nujno, da na bolje.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.751
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.487
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.550
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.060
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.493
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.430
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.317
08/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 526
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 472
10/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.334