Komentar

Cvet Slovenstva: Dojemite že enkrat, da ste nepismeni!

Tretji teden maja je bil presneto zoprn za slovensko ekonomsko politiko, ki se navdihuje z mešanico samoupravnega socializma, fašističnega korporativizma in bastardnega keynesianizma. Najprej se je zgodila prisilna poravnava Cimosa, potem pa še stečaj Aha Mure.

26.05.2014 11:36
Piše: Kizo

Levo: Sedež podjetja Cimos. Desno: Šivalnica podjetja Aha Mura. Vir: Cimos, Mura

Bodimo še bolj realni: 18 milijonov evrov odpisanih pri Aha Muri je točno enak znesek, kolikor bo manj socialnih transferjev za tiste, ki so nedavno izgubili delo.

 

Cimos, ki je od države dobil 35 milijonov evrov za kreditne garancije, z njim pa se je neposredno, kot v Putinovi Rusiji, ukvarjal kar kabinet predsednice vlade, je šel v prisilno likvidacijo.

 

Vsak evro, ki se je odvzel od zdravih podjetij in se prenesel v Aha Muro ali Cimos, je zdravemu podjetju zagotovo odvzel en evro novih delovnih mest ali en evro investicij.

 

Govorim o absurdni veri v sposobnost, da potem ko finančni trgi dokončno zavrnejo reševanje podjetij, v zgodbo vstopijo politiki. Seveda na vaš račun, za njihov dobiček in za njihovo ponovno izvolitev. 

V istem tednu sta dva velika politična projekta, ki sta v sebi nosila sporočilo, kako politika lahko naredi vse, samo če je volja, odšla v zgodovino slovenskega podjetništva. Najprej se je zgodila prisilna poravnava Cimosa, potem pa še stečaj Aha Mure. Najbolj bizarno pri tem je, da za nobeno niso bili krivi tisti, na katere uradni interpretatorji kažejo s prstom, ampak politika sama. Zakaj? Zaradi tega, ker je še enkrat več opletala z lažmi, da je mogoče negirati realnost in gradila fantazmo, da imajo nadnaravne moči pri ohranjanju in celo multiplikaciji dobička in delovnih mest.

 

Vsak, ki razume, da je agenda političnih strank ponovna izvolitev (pri tem uspešna ekonomija sicer pomaga, ni pa nujno, saj je še vedno moč debatirati o partizanih in domobrancih), je transparentno laž spregledal. Vsak, ki ve, da je keynesianizem z državnimi intervencijami nesmiseln recept, je dobil še en dokaz več o neumnosti tovrstne politike. In vsak, ki je finančno opismenjen na ravni srednje šole je razumel, da se je zgodilo neizbežno. Pojasnimo, še milijontič, zakaj. 

 

 

Aha efekt

 

Spomnite se velikanskih keynesianskih in frodulentnih političnih poskusov reševanja Mure, ki so tekli vsaj nekje od nastanka države dalje. Lažne obljube o prestrukturiranju, fantazijski plani in zidanje Potemkinovih vasi v prekmurskih tekstilnih tovarnah, ki so bili financirani z denarjem davkoplačevalcev, so bili zgolj manevri s katerimi je politika skušala še za nekaj malo odložiti neizbežno. Pa ne zato, ker bi jih skrbelo za delovna mesta, ampak zato, da v predvolilnih obdobjih ni bilo neprijetnih vprašanj. In koliko je to stalo podjetja in državljane?

 

Samo od leta 2009 dalje 5,8 milijona evrov državne pomoči, 12 milijonov evrov dolga, ki ga bo nekdo moral odpisati (kaj mislite, na račun koga?), od tega 6,3 milijona evrov dolga, ki ga bo moral odpisati Durs (beri: izcuzali se bodo novi davki ali najel nov dolg za pokritje te skrčene postavke na prihodkovni strani proračuna). Da sploh ne omenimo, da bo posledica Aha Mure skorajda 20 % brezposelnost v Pomurski statistični regiji. Kaj torej? Potrošen denar vseh nas zato, da na koncu izginejo delovna mesta! Res izjemen dosežek! Kje točno je pri tem karkoli koristnega? Kako se lahko upraviči potrošen denar?

 

Samo ne recite, da ti hokuspokusi niso bili razkrinkani že prej! Bili so javno in večkrat, ampak se jim ni hotelo verjeti, ker tam zunaj je še kako živ mit o vsemogočnih politikih, ki z denarjem drugih delajo tako odlično, da lahko rešijo vse po vrsti. Bodimo še bolj realni: 18 milijonov evrov odpisanih pri Aha Muri je točno enak znesek, kolikor bo manj socialnih transferjev za tiste, ki so nedavno izgubili delo. 

 

 

Rokometno prebijanje

 

Drugi primer je koprski Cimos, podjetje iz avtomobilske industrije, ki je veljalo za velikega obalnega zaposlovalca, rokometnega mecena in nasploh za odličen primer poslovne prakse. Celo tako zelo odličen, da je vlada Alenke Bratušek napovedala, da je Cimos potrebno in mogoče rešiti in da bo primer prestrukturiranja in razdolževanja tega podjetja služil kot vzorčni primer za celotno rekonstrukcijo slovenskega podjetništva in dokončno razkril sposobnost rajnke vlade. 

 

Podjetje, ki je od države dobilo 35 milijonov evrov za kreditne garancije (kar je pripeljalo do preiskave Evropske komisije), z njim pa se je neposredno, kot v Putinovi Rusiji, ukvarjal kar kabinet predsednice vlade, je šlo v istem tednu, kot je razpadla Aha Mura, v prisilno likvidacijo. Pa je bilo Cimos sploh mogoče rešiti? Podjetje, ki je imelo največ tri milijone letnega dobička in na koncu že čez 400 milijonov dolgov, je po definiciji ekstremno slaba naložba, ki je ni mogoče več rešiti, razen če pri razmerju Cimosov dolg:lastniški kapital, ki je tipično za to industrijo 30:70 in ne 75:25, kot v primeru Cimosa, čakate kakšnih 80 let do normalizacije poslovanja.

 

Da ne govorimo o popolni finančni norosti, ki jo je prinesla trditev, da zaradi raztegnjenih plačilnih rokov, ki pomenijo težave z likvidnostjo v podjetju z državnimi garancijami, vlijete še več dolga v podjetje, istočasno pa prisilite državne banke, da tako brezupen primer zadolženosti in nizke donosnosti rešujejo s konverzijo dolgov v lastniške deleže. Povedano manj tehnično: podjetje je bilo mrtvo že dolgo preden je predsednica vlade slavnostno najavila njegovo reševanje. In ja, reševalo se ga je z davkoplačevalskim denarjem in reševalo se ga je tako, da se je zaposlenim lagalo, da njihova delovna mesta obstajajo. Kajti rezultat je skorajda enak kot pri Aha Muri: brezposelnost in zapravljen državni denar (razmislite, kaj bo z garancijami).

 

Skratka: laganje, laganje in še enkrat laganje o metafizičnih sposobnostih politike, da lahko z denarjem drugih odloži neizbežno. In zakaj mislite, da je vlada izvajala lažnivi populizem, če je bilo jasno, da podjetja ni več? Ker so se bali za zaposlene? So se res bali zanje kaj bolj kot danes, ko bodo z njimi v naslednjih mesecih obogatili Sursovo statistiko? Ali pa so morda rabili bombastični medijski štart v stilu "nam je mar in mi smo tega sposobni"?

 

 

Zgodovina nesmislov in nategov

 

To pa še ni vse. Nikakor namreč ne morete trditi, da o neučinkovitosti državnih intervencij niste ničesar vedeli in da ste naivno verjeli v sposobnost politike, da reši podjetja, ki jih ni več. Prvi takšen notoričen primer je bil Elan, potem je bila tu IUV, ki je konec vzela leta 2008 (stečajni postopek pa se je uspel zaključiti fascinantno hitro, leta 2014) in s katero je povezan neposredni dokaz, kako bizarno slabo in politično se upravlja z naložbami na SODu. Po tej poti gre očitno tudi Tovarna nogavic Polzela. In vse to je bilo vedno znova pospremljeno z milijonskimi davkoplačevalskimi zneski, ki jih danes lahko izsledijo samo še forenziki.

 

In zdaj mi naj vsi zagovorniki nacionalnega interesa, keynesianskih intervencij ter verniki v vsemogočnost politike poskusijo odgovoriti na sledeče vprašanje: kaj ima tovrstna politika za pokazati, razen izgubljenih delovnih mest in zapravljenega davkoplačevalskega denarja? Veste, kaj imajo za pokazati? Moč in vpliv. In zakaj se potem vedno znova in znova, in na enak način, rine v iste zgodbe? Koliko dokazov še potrebujete, preden boste dojeli, da to ne deluje? In kaj imajo sveže brezposelni od teh kolosalnih reševalnih idej? Kolikokrat vas bodo še nategnili? Jaz odgovora ne vem, morda pa vedo o tem kaj reči psihiatri. Veste zakaj psihiatri? Ker po vsem kar danes vemo, lep del Slovencev verjame, kako genialna ideja je bila, da naj država ustanovi svoje gradbeno podjetje in kako odlično je Židan, minister v stečajni vladi, predlagal, da država ustanovi podjetje za preprodajo lesa.

 

Pa da ne boste mislili, da ta bankrotirana politika nima resnih posledic. Vsak evro, ki se je odvzel od zdravih podjetij in se prenesel v Aha Muro ali Cimos (ali katerokoli drugo podjetje), je zdravemu podjetju zagotovo odvzel en evro novih delovnih mest ali en evro investicij. In naj bo jasno, ne moremo več nadaljevati s politiko davčnega prelivanja v subvencije, ker to pomeni zagotovo evro manj delovnih mest in investicij v zdrava podjetja v zameno za popolnoma negotov (dokazano ničen) učinek državnih investicij ali subvencij.

 

Ja, gre za hladnokrvno kockanje z usodami ljudi na račun politične moči. In seveda, vse to se še kako dotakne tudi vas. Isti evro, ki so vam ga vzeli iz denarnice in nakazali podjetjem, ki jih ni mogoče rešiti, je pomenil en evro manj vaše potrošnje. Tako enostavno je to in to teče že od leta 1991 dalje. Pa ne govorim o financiranju javnih dobrin, pri katerih velja konsenz, da bomo kolektivizirali vse izgube, ne glede na to, koliko so visoke, govorim o absurdni veri v sposobnost, da potem ko finančni trgi dokončno zavrnejo reševanje podjetij, v zgodbo vstopijo politiki, ki se hvalisajo kako bodo s pomočjo denarja drugih uredili probleme in obljubljajo čudežne nasvete. Seveda na vaš račun, njihov dobiček in za njihovo ponovno izvolitev. Torej: nehajte biti prvoklasne budale in na volitvah tovrstne politike izženite na smetišče zgodovine. Ali pa plačujte dalje za izgubljanje novih in novih delovnih mest.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
O anonimnih komentatorjih
3
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
7
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,465
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,338
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,704
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,280
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,168
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 974
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,165
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,110
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,013
10/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,179