Komentar

Cvet Slovenstva: Dojemite že enkrat, da ste nepismeni!

Tretji teden maja je bil presneto zoprn za slovensko ekonomsko politiko, ki se navdihuje z mešanico samoupravnega socializma, fašističnega korporativizma in bastardnega keynesianizma. Najprej se je zgodila prisilna poravnava Cimosa, potem pa še stečaj Aha Mure.

26.05.2014 11:36
Piše: Kizo

Levo: Sedež podjetja Cimos. Desno: Šivalnica podjetja Aha Mura. Vir: Cimos, Mura

Bodimo še bolj realni: 18 milijonov evrov odpisanih pri Aha Muri je točno enak znesek, kolikor bo manj socialnih transferjev za tiste, ki so nedavno izgubili delo.

 

Cimos, ki je od države dobil 35 milijonov evrov za kreditne garancije, z njim pa se je neposredno, kot v Putinovi Rusiji, ukvarjal kar kabinet predsednice vlade, je šel v prisilno likvidacijo.

 

Vsak evro, ki se je odvzel od zdravih podjetij in se prenesel v Aha Muro ali Cimos, je zdravemu podjetju zagotovo odvzel en evro novih delovnih mest ali en evro investicij.

 

Govorim o absurdni veri v sposobnost, da potem ko finančni trgi dokončno zavrnejo reševanje podjetij, v zgodbo vstopijo politiki. Seveda na vaš račun, za njihov dobiček in za njihovo ponovno izvolitev. 

V istem tednu sta dva velika politična projekta, ki sta v sebi nosila sporočilo, kako politika lahko naredi vse, samo če je volja, odšla v zgodovino slovenskega podjetništva. Najprej se je zgodila prisilna poravnava Cimosa, potem pa še stečaj Aha Mure. Najbolj bizarno pri tem je, da za nobeno niso bili krivi tisti, na katere uradni interpretatorji kažejo s prstom, ampak politika sama. Zakaj? Zaradi tega, ker je še enkrat več opletala z lažmi, da je mogoče negirati realnost in gradila fantazmo, da imajo nadnaravne moči pri ohranjanju in celo multiplikaciji dobička in delovnih mest.

 

Vsak, ki razume, da je agenda političnih strank ponovna izvolitev (pri tem uspešna ekonomija sicer pomaga, ni pa nujno, saj je še vedno moč debatirati o partizanih in domobrancih), je transparentno laž spregledal. Vsak, ki ve, da je keynesianizem z državnimi intervencijami nesmiseln recept, je dobil še en dokaz več o neumnosti tovrstne politike. In vsak, ki je finančno opismenjen na ravni srednje šole je razumel, da se je zgodilo neizbežno. Pojasnimo, še milijontič, zakaj. 

 

 

Aha efekt

 

Spomnite se velikanskih keynesianskih in frodulentnih političnih poskusov reševanja Mure, ki so tekli vsaj nekje od nastanka države dalje. Lažne obljube o prestrukturiranju, fantazijski plani in zidanje Potemkinovih vasi v prekmurskih tekstilnih tovarnah, ki so bili financirani z denarjem davkoplačevalcev, so bili zgolj manevri s katerimi je politika skušala še za nekaj malo odložiti neizbežno. Pa ne zato, ker bi jih skrbelo za delovna mesta, ampak zato, da v predvolilnih obdobjih ni bilo neprijetnih vprašanj. In koliko je to stalo podjetja in državljane?

 

Samo od leta 2009 dalje 5,8 milijona evrov državne pomoči, 12 milijonov evrov dolga, ki ga bo nekdo moral odpisati (kaj mislite, na račun koga?), od tega 6,3 milijona evrov dolga, ki ga bo moral odpisati Durs (beri: izcuzali se bodo novi davki ali najel nov dolg za pokritje te skrčene postavke na prihodkovni strani proračuna). Da sploh ne omenimo, da bo posledica Aha Mure skorajda 20 % brezposelnost v Pomurski statistični regiji. Kaj torej? Potrošen denar vseh nas zato, da na koncu izginejo delovna mesta! Res izjemen dosežek! Kje točno je pri tem karkoli koristnega? Kako se lahko upraviči potrošen denar?

 

Samo ne recite, da ti hokuspokusi niso bili razkrinkani že prej! Bili so javno in večkrat, ampak se jim ni hotelo verjeti, ker tam zunaj je še kako živ mit o vsemogočnih politikih, ki z denarjem drugih delajo tako odlično, da lahko rešijo vse po vrsti. Bodimo še bolj realni: 18 milijonov evrov odpisanih pri Aha Muri je točno enak znesek, kolikor bo manj socialnih transferjev za tiste, ki so nedavno izgubili delo. 

 

 

Rokometno prebijanje

 

Drugi primer je koprski Cimos, podjetje iz avtomobilske industrije, ki je veljalo za velikega obalnega zaposlovalca, rokometnega mecena in nasploh za odličen primer poslovne prakse. Celo tako zelo odličen, da je vlada Alenke Bratušek napovedala, da je Cimos potrebno in mogoče rešiti in da bo primer prestrukturiranja in razdolževanja tega podjetja služil kot vzorčni primer za celotno rekonstrukcijo slovenskega podjetništva in dokončno razkril sposobnost rajnke vlade. 

 

Podjetje, ki je od države dobilo 35 milijonov evrov za kreditne garancije (kar je pripeljalo do preiskave Evropske komisije), z njim pa se je neposredno, kot v Putinovi Rusiji, ukvarjal kar kabinet predsednice vlade, je šlo v istem tednu, kot je razpadla Aha Mura, v prisilno likvidacijo. Pa je bilo Cimos sploh mogoče rešiti? Podjetje, ki je imelo največ tri milijone letnega dobička in na koncu že čez 400 milijonov dolgov, je po definiciji ekstremno slaba naložba, ki je ni mogoče več rešiti, razen če pri razmerju Cimosov dolg:lastniški kapital, ki je tipično za to industrijo 30:70 in ne 75:25, kot v primeru Cimosa, čakate kakšnih 80 let do normalizacije poslovanja.

 

Da ne govorimo o popolni finančni norosti, ki jo je prinesla trditev, da zaradi raztegnjenih plačilnih rokov, ki pomenijo težave z likvidnostjo v podjetju z državnimi garancijami, vlijete še več dolga v podjetje, istočasno pa prisilite državne banke, da tako brezupen primer zadolženosti in nizke donosnosti rešujejo s konverzijo dolgov v lastniške deleže. Povedano manj tehnično: podjetje je bilo mrtvo že dolgo preden je predsednica vlade slavnostno najavila njegovo reševanje. In ja, reševalo se ga je z davkoplačevalskim denarjem in reševalo se ga je tako, da se je zaposlenim lagalo, da njihova delovna mesta obstajajo. Kajti rezultat je skorajda enak kot pri Aha Muri: brezposelnost in zapravljen državni denar (razmislite, kaj bo z garancijami).

 

Skratka: laganje, laganje in še enkrat laganje o metafizičnih sposobnostih politike, da lahko z denarjem drugih odloži neizbežno. In zakaj mislite, da je vlada izvajala lažnivi populizem, če je bilo jasno, da podjetja ni več? Ker so se bali za zaposlene? So se res bali zanje kaj bolj kot danes, ko bodo z njimi v naslednjih mesecih obogatili Sursovo statistiko? Ali pa so morda rabili bombastični medijski štart v stilu "nam je mar in mi smo tega sposobni"?

 

 

Zgodovina nesmislov in nategov

 

To pa še ni vse. Nikakor namreč ne morete trditi, da o neučinkovitosti državnih intervencij niste ničesar vedeli in da ste naivno verjeli v sposobnost politike, da reši podjetja, ki jih ni več. Prvi takšen notoričen primer je bil Elan, potem je bila tu IUV, ki je konec vzela leta 2008 (stečajni postopek pa se je uspel zaključiti fascinantno hitro, leta 2014) in s katero je povezan neposredni dokaz, kako bizarno slabo in politično se upravlja z naložbami na SODu. Po tej poti gre očitno tudi Tovarna nogavic Polzela. In vse to je bilo vedno znova pospremljeno z milijonskimi davkoplačevalskimi zneski, ki jih danes lahko izsledijo samo še forenziki.

 

In zdaj mi naj vsi zagovorniki nacionalnega interesa, keynesianskih intervencij ter verniki v vsemogočnost politike poskusijo odgovoriti na sledeče vprašanje: kaj ima tovrstna politika za pokazati, razen izgubljenih delovnih mest in zapravljenega davkoplačevalskega denarja? Veste, kaj imajo za pokazati? Moč in vpliv. In zakaj se potem vedno znova in znova, in na enak način, rine v iste zgodbe? Koliko dokazov še potrebujete, preden boste dojeli, da to ne deluje? In kaj imajo sveže brezposelni od teh kolosalnih reševalnih idej? Kolikokrat vas bodo še nategnili? Jaz odgovora ne vem, morda pa vedo o tem kaj reči psihiatri. Veste zakaj psihiatri? Ker po vsem kar danes vemo, lep del Slovencev verjame, kako genialna ideja je bila, da naj država ustanovi svoje gradbeno podjetje in kako odlično je Židan, minister v stečajni vladi, predlagal, da država ustanovi podjetje za preprodajo lesa.

 

Pa da ne boste mislili, da ta bankrotirana politika nima resnih posledic. Vsak evro, ki se je odvzel od zdravih podjetij in se prenesel v Aha Muro ali Cimos (ali katerokoli drugo podjetje), je zdravemu podjetju zagotovo odvzel en evro novih delovnih mest ali en evro investicij. In naj bo jasno, ne moremo več nadaljevati s politiko davčnega prelivanja v subvencije, ker to pomeni zagotovo evro manj delovnih mest in investicij v zdrava podjetja v zameno za popolnoma negotov (dokazano ničen) učinek državnih investicij ali subvencij.

 

Ja, gre za hladnokrvno kockanje z usodami ljudi na račun politične moči. In seveda, vse to se še kako dotakne tudi vas. Isti evro, ki so vam ga vzeli iz denarnice in nakazali podjetjem, ki jih ni mogoče rešiti, je pomenil en evro manj vaše potrošnje. Tako enostavno je to in to teče že od leta 1991 dalje. Pa ne govorim o financiranju javnih dobrin, pri katerih velja konsenz, da bomo kolektivizirali vse izgube, ne glede na to, koliko so visoke, govorim o absurdni veri v sposobnost, da potem ko finančni trgi dokončno zavrnejo reševanje podjetij, v zgodbo vstopijo politiki, ki se hvalisajo kako bodo s pomočjo denarja drugih uredili probleme in obljubljajo čudežne nasvete. Seveda na vaš račun, njihov dobiček in za njihovo ponovno izvolitev. Torej: nehajte biti prvoklasne budale in na volitvah tovrstne politike izženite na smetišče zgodovine. Ali pa plačujte dalje za izgubljanje novih in novih delovnih mest.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,815
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,030
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,583
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,352
05/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,109
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,207
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,031
08/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,490
09/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,306
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 968