Razkrivamo

Hrvaško bolj kot arbitraža zanima sabotaža: sesuvanje sodišča je del njihove strategije

Hrvaški Večernji list in srbska Kurir in Newsweek so včeraj objavili bombastično zgodbo o domnevnem in nedovoljenem dogovarjanju med slovenskim arbitražnim sodnikom Jernejem Sekolcem in slovensko agentko Simono Drenik. Čas je pomenljiv: na Hrvaškem se začenja divja predvolilna kampanja, v Srbiji so besni zaradi 20. obletnice operacije Nevihta, pri nas pa visoki državni uradniki še vedno kar po telefonu klepetajo o strogo zaupnih temah.

23.07.2015 00:06
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   arbitraža   slovenija   hrvaška   haag

Foto: facebook

Zakaj bi Hrvaška s prisluškovanjem arbitražnim sodnikom, kar je moralno nedopustno, umazano dejanje, tvegala vse? Odgovor je jasen:  ker s sabotiranjem legitimnosti Stalnega arbitražnega sodišča lahko veliko pridobi. Predvsem pa se izogne rešitvi, ki ji ne bi bila po volji. Hrvaška že dlje časa sumi, da svojimi argumenti v Haagu ni uspela, zato išče načine, kako spodnesti avtoriteto tega  sodišča v Haagu in vse skupaj na nek način "resetirati". Pri tem ne gre le za odnose s Slovenijo, kajti ta država ima nerešena mejna vprašanja še z vsemi drugimi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. S Srbijo na reki Donavi, z Bosno in Hercegovino na reki Uni in v Neumu ter s Črno goro na polotoku Prevlaka. 

Kakšna je torej povezava med hrvaškimi parlamentarnimi volitvami, kjer se za zmago bori nacionalistična HDZ, ki jo podžiga nedavna zmaga Kolinde Grabar Kitarović na predsedniških volitvah, srbskim nezadovoljstvom nad hrvaškim slavljenjem 20. obletnice operacije Nevihta ter zdaj že tradicionalno neprevidnostjo slovenskih visokih državnih funkcionarjev, ki po telefonu izdajajo državne skrivnosti?

 

Povezava je seveda očitna in zaradi nje je včeraj izbruhnil eden najbolj umazanih in podlih diplomatskih škandalov v zadnjih dvajsetih letih. O tem, da bo Stalno arbitražno sodišče v Haagu (SAS) odločilo v glavnem v slovensko korist, so se informacije začele pojavljati že spomladi. Kako je do tega prišlo, sicer ni znano, je pa zelo možno, da so bili viri isti kot v primeru sporne komunikacije med enim od članov arbitražnega sodišča, tj. Jernejem Sekolecom in Simono Drenik. Njun pogovor je iz zvočnih posnetkov slišati zelo zaupljiv, kar je logično. Jernej Sekolec in Simona Drenik sta kolegialno in prijateljsko povezana prek njegove hčerke Alice Sekolec, ki je bila na Pravni fakulteti kolegica Simone Drenik. Vendar pa so to le osebne okoliščine, ki načeloma nima nobene zveze s primerom, zaradi katerega je včeraj v Ljubljani in Zagrebu vladalo obsedno stanje.

 

 

Kaj sta ključna problema

 

Problem obelodanjene komunikacije je večplasten: če zanemarimo neverjetno neprevidnost, ki sta si jo privoščila sogovornika po telefonu, ko sta se pogovarjala približno tako, kot da bi šlo za neke nepomembne lokalne zadeve, ne pa za slovenski nacionalni interes, kar arbitraža o meji s sosednjo državo, s katero pač nimamo ravno prisrčnih odnosov, vsekakor je, potem moramo izpostaviti dva ključna vidika:

 

1. zakaj si je tandem Sekolec - Drenik sploh dovolil hojo pa tako tankem ledu, kot je komuniciranje med članom arbitražnega sodišča in uradno predstavnico ene od strank v postopku, kdo vse je za to vedel in predvsem kdo je takšno aktivnost naročil oziroma odobril, in

 

2. kako so nastali posnetki njunega pogovora?

 

 

Glede prvega vprašanja posebnih dvomov ni, razen seveda če se izkaže, da so zvočni posnetki njunih telefonskih pogovorov ponarejeni (kar teoretično ni nemogoče). Jernej Sekolec ne bo mogel biti več sodnik arbitražnega sodišča. Vprašanje je le, kdo bo (prvi) predlagal njegovo izločitev oziroma zamenjavo. Kakšne posledice bi to utegnilo imeti na končno razsodbo arbitraže v Haagu, lahko samo ugibamo. Sklepamo pa, da ne ravno pozitivnih.

 

Tudi Drenikovo mora doleteti sankcija, kajti takšno lahkotno telefonsko čebljanje o stvareh, zaradi katerih lahko izbruhne nepredstavljiv mednarodni diplomatsko-pravosodni škandal, je absurd brez primere. Kot da se ne bi zavedala, da gre za stvari, ki so tako zelo sporne in nevarne, če se o njih razve, da bi se s sogovornikom o njih lahko pogovarjala kvečjemu sama, na štiri oči v nekem parku, brez telefonov in z očmi na hrbtu. Človeka postane strah, če pomisli, koliko podobnih diletantov imamo še na tako izpostavljenih položajih.

 

 

Hrvaška vohuni za zavezniki in prijatelji

 

Ob drugem vprašanju pa je treba biti zelo jasen; hrvaški Večernji list (mimogrede, ta časnik je v 100% lasti avstrijske medijske korporacije Styria, ki se je na prihajajočih parlamentarnih volitvah verjetno odločila podpreti HDZ) je objavil transkripte zvočnih posnetkov, katerih izvor in način pridobitve je nezakonit, nemoralen in v nasprotju z vsemi diplomatskimi protokoli. Nastal je s pomočjo prisluškovanja, operativno najverjetneje kar s sodelovanjem hrvaške obveščevalne službe.

 

 

 Peterica arbitražnih sodnikov, desni je Jernej Sekolec

 

Vprašanje, ki si ga bo moralo arbitražno sodišče čim prej postaviti, je sledeče: so Hrvati prisluškovali zgolj pogovorom, ki jih je imel sodnik Sekolec, ali so se spravili tudi na preostale tri (tj. nehrvaške) sodnike, in sicer so to Gilbert Guillaume (predsednik), Vaughan Lowe in Bruno Simma. V vsakem primeru je prisluškovanje pogovorom nekaj tako podlega, da bo zelo odmevalo v mednarodnih diplomatskih in pravniških krogih. Ker je edino logično, da bi prisluškovala Hrvaška, se bo težišče prihodnjih preiskav zagotovo (pre)usmerilo k vprašanju motiva: zakaj bi naša južna soseda, ki se je strinjala, da se dolgoletni mejni spor s Slovenijo končno in dokončno reši s pomočjo arbitraže, s tako umazanim dejanjem, kot je prisluškovanje (vsaj!) enemu od sodnikov, tvegala vse.

 

 

 Jernej Sekolec

 

 

Odgovor je jasen: ker v nasprotnem lahko izgubi vse, s sabotiranjem legitimnosti Stalnega arbitražnega sodišča pa lahko veliko pridobi. Predvsem pa se izogne rešitvi, ki ji ne bi bila po volji. Prav na to so nas opozorili naši viri. Da namreč Hrvaška že dlje časa sumi, da svojimi argumenti v Haagu ni uspela, zato išče načine, kako spodnesti avtoriteto tega arbitražnega sodišča v Haagu in vse skupaj na nek način "resetirati". Pri tem ne gre le za odnose s Slovenijo, kajti ta država ima nerešena mejna vprašanja še z vsemi drugimi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. S Srbijo na reki Donavi, z Bosno in Hercegovino na reki Uni in v Neumu ter s Črno goro na polotoku Prevlaka. Ker bi bila odločitev arbitraže o meji s Slovenijo prva in kot taka tudi precedenčna, je hrvaški interes še toliko večji.

 

 

Strateška infrastruktura in Telekom

 

Hrvaški Večernji list in srbska Kurir ter Newsweek so včeraj ves dan mirno dvigovali temperaturo in ustvarjali napetost, pri tem pa z neverjetno lahkoto "spregledali" pomemben, pravzaprav ključen podatek glede "transkripta", na katerega so se sklicevali ves dan: da gre za nekaj, kar je bilo pridobljeno z nezakonitim prisluškovanjem. Tudi o dejanskem interesu se nihče ni spraševal, čeprav je prav to eden najpomembnejših elementov celotne zgodbe, ki se je v Sloveniji vsaj v obrisih nakazovala že pozno spomladi ob neuspeli prodaji Telekoma. 

 

Takrat se je namreč ob potencialnem kupcu Deutsche Telekom, ki je lastnik hrvaškega Telekoma, pojavila špekulacija o tem, kaj bi se zgodilo, če arbitraža odloči v korist naše države, Hrvaška pa se na to odzove agresivno in predstavlja varnostno grožnjo Sloveniji. Zaradi tega naj bi bilo vitalnega pomena za našo državo, da t.i. kritična infrastruktura, s katero deloma upravlja tudi Telekom Slovenije, ostane v državnih rokah in se izloči iz prodaje, saj bi v nasprotnem primeru z njo razpolagal tuji lastnik, kar bi lahko ogrozilo varnost države. Po naših informacijah je bil o tem pravočasno obveščen tudi takratni obrambni minister Janko Veber, vendar je odreagiral napačno in nespametno, zaradi česar je bil kasneje tudi razrešen kot minister.

 

 

Kdo ima interes sesuti dogovor

 

A če se vrnemo na arbitražo in včerajšnji škandal s prisluškovanjem: Slovenija zagotovo nima prav nobenega interesa, da bi diskreditirala sodišče ali sodnike, še manj pa da bi medijem posredovala informacije o tem, da ji bo pripadlo 75% oziroma 66% Piranskega zaliva. Nasprotno pa ima Hrvaška več razlogov, da se obnaša drugače; ne samo zaradi parlamentarnih volitev, temveč tudi zaradi dosedanje slabe prakse plasiranja različnih informacij o razsodbah ICTY (Mednaordnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo) in Meddržavnega sodišča v Haagu v sporu s Srbijo na začetku letošnjega leta.

 

Osrednji motiv za posredovanje neuradnih informacij je lahko le notranjepolitični, torej v psihološki pripravi javnosti na končno razsodbo arbitražnega sodišča. Prav tako pa je možno, da želi Hrvaška z objavo domnevne končno odločitve (ta naj bi bila sicer uradno razglašena in vročena strankama decembra letos) spodnesti avtoriteto Stalnega arbitražnega sodišča in vplivati na spremembo njegove odločitve, če je to mogoče.

 

Slovenska ekipa v Haagu je štela 25 ljudi.

 

 

Če drži, da je sodišče odločitev že sprejelo, z razglasitvijo pa so želeli počakati do konca tega leta, potem bo po razkritju prisluškovanja pred pomembno dilemo, ki se tiče ohranjanja statusa quo oziroma uveljavljanja klavzule o spremenjenih (procesnih) okoliščinah, zaradi česar bi sodišče utegnilo začeti s ponovnim presojanjem spora, pri čemer bi prisluškovalni madež škodoval obema strankama v postopku.

 

V vsakem primeru pa bi morala Sekolec in Drenikova z vsemi pravnimi sredstvi zaščititi svoje pravice, saj je njuno malomarno ravnanje škodovalo interesom države. Tudi vlada naj resno razmisli o ustreznih konsekvencah za njuno sporno telefonsko dogovarjanje. Ne le v vsebinskem smislu, ampak tudi varnostnem. Nič ni namreč narobe, če država vedno in povsod skrbi za svoje interese. Celo uporaba vseh razpoložljivih metod je včasih dopustna, saj gre za pomembne cilje. Tisto, kar pa je zaskrbljujoče in kar se nikoli ne bi smelo zgoditi, je neprevidnost. Z drugimi besedami, ni problem samo dejanje, problem je to, da so te pri njem zalotili s spuščenimi gatami...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,702
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,844
03/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,342
04/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,391
05/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,115
06/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 1,100
07/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 815
08/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,964
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,385
10/
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
Angel Polajnko
Ogledov: 514