Razkrivamo

Hrvaško bolj kot arbitraža zanima sabotaža: sesuvanje sodišča je del njihove strategije

Hrvaški Večernji list in srbska Kurir in Newsweek so včeraj objavili bombastično zgodbo o domnevnem in nedovoljenem dogovarjanju med slovenskim arbitražnim sodnikom Jernejem Sekolcem in slovensko agentko Simono Drenik. Čas je pomenljiv: na Hrvaškem se začenja divja predvolilna kampanja, v Srbiji so besni zaradi 20. obletnice operacije Nevihta, pri nas pa visoki državni uradniki še vedno kar po telefonu klepetajo o strogo zaupnih temah.

23.07.2015 00:06
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   arbitraža   slovenija   hrvaška   haag

Foto: facebook

Zakaj bi Hrvaška s prisluškovanjem arbitražnim sodnikom, kar je moralno nedopustno, umazano dejanje, tvegala vse? Odgovor je jasen:  ker s sabotiranjem legitimnosti Stalnega arbitražnega sodišča lahko veliko pridobi. Predvsem pa se izogne rešitvi, ki ji ne bi bila po volji. Hrvaška že dlje časa sumi, da svojimi argumenti v Haagu ni uspela, zato išče načine, kako spodnesti avtoriteto tega  sodišča v Haagu in vse skupaj na nek način "resetirati". Pri tem ne gre le za odnose s Slovenijo, kajti ta država ima nerešena mejna vprašanja še z vsemi drugimi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. S Srbijo na reki Donavi, z Bosno in Hercegovino na reki Uni in v Neumu ter s Črno goro na polotoku Prevlaka. 

Kakšna je torej povezava med hrvaškimi parlamentarnimi volitvami, kjer se za zmago bori nacionalistična HDZ, ki jo podžiga nedavna zmaga Kolinde Grabar Kitarović na predsedniških volitvah, srbskim nezadovoljstvom nad hrvaškim slavljenjem 20. obletnice operacije Nevihta ter zdaj že tradicionalno neprevidnostjo slovenskih visokih državnih funkcionarjev, ki po telefonu izdajajo državne skrivnosti?

 

Povezava je seveda očitna in zaradi nje je včeraj izbruhnil eden najbolj umazanih in podlih diplomatskih škandalov v zadnjih dvajsetih letih. O tem, da bo Stalno arbitražno sodišče v Haagu (SAS) odločilo v glavnem v slovensko korist, so se informacije začele pojavljati že spomladi. Kako je do tega prišlo, sicer ni znano, je pa zelo možno, da so bili viri isti kot v primeru sporne komunikacije med enim od članov arbitražnega sodišča, tj. Jernejem Sekolecom in Simono Drenik. Njun pogovor je iz zvočnih posnetkov slišati zelo zaupljiv, kar je logično. Jernej Sekolec in Simona Drenik sta kolegialno in prijateljsko povezana prek njegove hčerke Alice Sekolec, ki je bila na Pravni fakulteti kolegica Simone Drenik. Vendar pa so to le osebne okoliščine, ki načeloma nima nobene zveze s primerom, zaradi katerega je včeraj v Ljubljani in Zagrebu vladalo obsedno stanje.

 

 

Kaj sta ključna problema

 

Problem obelodanjene komunikacije je večplasten: če zanemarimo neverjetno neprevidnost, ki sta si jo privoščila sogovornika po telefonu, ko sta se pogovarjala približno tako, kot da bi šlo za neke nepomembne lokalne zadeve, ne pa za slovenski nacionalni interes, kar arbitraža o meji s sosednjo državo, s katero pač nimamo ravno prisrčnih odnosov, vsekakor je, potem moramo izpostaviti dva ključna vidika:

 

1. zakaj si je tandem Sekolec - Drenik sploh dovolil hojo pa tako tankem ledu, kot je komuniciranje med članom arbitražnega sodišča in uradno predstavnico ene od strank v postopku, kdo vse je za to vedel in predvsem kdo je takšno aktivnost naročil oziroma odobril, in

 

2. kako so nastali posnetki njunega pogovora?

 

 

Glede prvega vprašanja posebnih dvomov ni, razen seveda če se izkaže, da so zvočni posnetki njunih telefonskih pogovorov ponarejeni (kar teoretično ni nemogoče). Jernej Sekolec ne bo mogel biti več sodnik arbitražnega sodišča. Vprašanje je le, kdo bo (prvi) predlagal njegovo izločitev oziroma zamenjavo. Kakšne posledice bi to utegnilo imeti na končno razsodbo arbitraže v Haagu, lahko samo ugibamo. Sklepamo pa, da ne ravno pozitivnih.

 

Tudi Drenikovo mora doleteti sankcija, kajti takšno lahkotno telefonsko čebljanje o stvareh, zaradi katerih lahko izbruhne nepredstavljiv mednarodni diplomatsko-pravosodni škandal, je absurd brez primere. Kot da se ne bi zavedala, da gre za stvari, ki so tako zelo sporne in nevarne, če se o njih razve, da bi se s sogovornikom o njih lahko pogovarjala kvečjemu sama, na štiri oči v nekem parku, brez telefonov in z očmi na hrbtu. Človeka postane strah, če pomisli, koliko podobnih diletantov imamo še na tako izpostavljenih položajih.

 

 

Hrvaška vohuni za zavezniki in prijatelji

 

Ob drugem vprašanju pa je treba biti zelo jasen; hrvaški Večernji list (mimogrede, ta časnik je v 100% lasti avstrijske medijske korporacije Styria, ki se je na prihajajočih parlamentarnih volitvah verjetno odločila podpreti HDZ) je objavil transkripte zvočnih posnetkov, katerih izvor in način pridobitve je nezakonit, nemoralen in v nasprotju z vsemi diplomatskimi protokoli. Nastal je s pomočjo prisluškovanja, operativno najverjetneje kar s sodelovanjem hrvaške obveščevalne službe.

 

 

 Peterica arbitražnih sodnikov, desni je Jernej Sekolec

 

Vprašanje, ki si ga bo moralo arbitražno sodišče čim prej postaviti, je sledeče: so Hrvati prisluškovali zgolj pogovorom, ki jih je imel sodnik Sekolec, ali so se spravili tudi na preostale tri (tj. nehrvaške) sodnike, in sicer so to Gilbert Guillaume (predsednik), Vaughan Lowe in Bruno Simma. V vsakem primeru je prisluškovanje pogovorom nekaj tako podlega, da bo zelo odmevalo v mednarodnih diplomatskih in pravniških krogih. Ker je edino logično, da bi prisluškovala Hrvaška, se bo težišče prihodnjih preiskav zagotovo (pre)usmerilo k vprašanju motiva: zakaj bi naša južna soseda, ki se je strinjala, da se dolgoletni mejni spor s Slovenijo končno in dokončno reši s pomočjo arbitraže, s tako umazanim dejanjem, kot je prisluškovanje (vsaj!) enemu od sodnikov, tvegala vse.

 

 

 Jernej Sekolec

 

 

Odgovor je jasen: ker v nasprotnem lahko izgubi vse, s sabotiranjem legitimnosti Stalnega arbitražnega sodišča pa lahko veliko pridobi. Predvsem pa se izogne rešitvi, ki ji ne bi bila po volji. Prav na to so nas opozorili naši viri. Da namreč Hrvaška že dlje časa sumi, da svojimi argumenti v Haagu ni uspela, zato išče načine, kako spodnesti avtoriteto tega arbitražnega sodišča v Haagu in vse skupaj na nek način "resetirati". Pri tem ne gre le za odnose s Slovenijo, kajti ta država ima nerešena mejna vprašanja še z vsemi drugimi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. S Srbijo na reki Donavi, z Bosno in Hercegovino na reki Uni in v Neumu ter s Črno goro na polotoku Prevlaka. Ker bi bila odločitev arbitraže o meji s Slovenijo prva in kot taka tudi precedenčna, je hrvaški interes še toliko večji.

 

 

Strateška infrastruktura in Telekom

 

Hrvaški Večernji list in srbska Kurir ter Newsweek so včeraj ves dan mirno dvigovali temperaturo in ustvarjali napetost, pri tem pa z neverjetno lahkoto "spregledali" pomemben, pravzaprav ključen podatek glede "transkripta", na katerega so se sklicevali ves dan: da gre za nekaj, kar je bilo pridobljeno z nezakonitim prisluškovanjem. Tudi o dejanskem interesu se nihče ni spraševal, čeprav je prav to eden najpomembnejših elementov celotne zgodbe, ki se je v Sloveniji vsaj v obrisih nakazovala že pozno spomladi ob neuspeli prodaji Telekoma. 

 

Takrat se je namreč ob potencialnem kupcu Deutsche Telekom, ki je lastnik hrvaškega Telekoma, pojavila špekulacija o tem, kaj bi se zgodilo, če arbitraža odloči v korist naše države, Hrvaška pa se na to odzove agresivno in predstavlja varnostno grožnjo Sloveniji. Zaradi tega naj bi bilo vitalnega pomena za našo državo, da t.i. kritična infrastruktura, s katero deloma upravlja tudi Telekom Slovenije, ostane v državnih rokah in se izloči iz prodaje, saj bi v nasprotnem primeru z njo razpolagal tuji lastnik, kar bi lahko ogrozilo varnost države. Po naših informacijah je bil o tem pravočasno obveščen tudi takratni obrambni minister Janko Veber, vendar je odreagiral napačno in nespametno, zaradi česar je bil kasneje tudi razrešen kot minister.

 

 

Kdo ima interes sesuti dogovor

 

A če se vrnemo na arbitražo in včerajšnji škandal s prisluškovanjem: Slovenija zagotovo nima prav nobenega interesa, da bi diskreditirala sodišče ali sodnike, še manj pa da bi medijem posredovala informacije o tem, da ji bo pripadlo 75% oziroma 66% Piranskega zaliva. Nasprotno pa ima Hrvaška več razlogov, da se obnaša drugače; ne samo zaradi parlamentarnih volitev, temveč tudi zaradi dosedanje slabe prakse plasiranja različnih informacij o razsodbah ICTY (Mednaordnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo) in Meddržavnega sodišča v Haagu v sporu s Srbijo na začetku letošnjega leta.

 

Osrednji motiv za posredovanje neuradnih informacij je lahko le notranjepolitični, torej v psihološki pripravi javnosti na končno razsodbo arbitražnega sodišča. Prav tako pa je možno, da želi Hrvaška z objavo domnevne končno odločitve (ta naj bi bila sicer uradno razglašena in vročena strankama decembra letos) spodnesti avtoriteto Stalnega arbitražnega sodišča in vplivati na spremembo njegove odločitve, če je to mogoče.

 

Slovenska ekipa v Haagu je štela 25 ljudi.

 

 

Če drži, da je sodišče odločitev že sprejelo, z razglasitvijo pa so želeli počakati do konca tega leta, potem bo po razkritju prisluškovanja pred pomembno dilemo, ki se tiče ohranjanja statusa quo oziroma uveljavljanja klavzule o spremenjenih (procesnih) okoliščinah, zaradi česar bi sodišče utegnilo začeti s ponovnim presojanjem spora, pri čemer bi prisluškovalni madež škodoval obema strankama v postopku.

 

V vsakem primeru pa bi morala Sekolec in Drenikova z vsemi pravnimi sredstvi zaščititi svoje pravice, saj je njuno malomarno ravnanje škodovalo interesom države. Tudi vlada naj resno razmisli o ustreznih konsekvencah za njuno sporno telefonsko dogovarjanje. Ne le v vsebinskem smislu, ampak tudi varnostnem. Nič ni namreč narobe, če država vedno in povsod skrbi za svoje interese. Celo uporaba vseh razpoložljivih metod je včasih dopustna, saj gre za pomembne cilje. Tisto, kar pa je zaskrbljujoče in kar se nikoli ne bi smelo zgoditi, je neprevidnost. Z drugimi besedami, ni problem samo dejanje, problem je to, da so te pri njem zalotili s spuščenimi gatami...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,498
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,098
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,644
04/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,299
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,318
06/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,956
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,514
08/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 813
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 822
10/
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
Angel Polajnko
Ogledov: 2,754