Razkrivamo

Hrvaško bolj kot arbitraža zanima sabotaža: sesuvanje sodišča je del njihove strategije

Hrvaški Večernji list in srbska Kurir in Newsweek so včeraj objavili bombastično zgodbo o domnevnem in nedovoljenem dogovarjanju med slovenskim arbitražnim sodnikom Jernejem Sekolcem in slovensko agentko Simono Drenik. Čas je pomenljiv: na Hrvaškem se začenja divja predvolilna kampanja, v Srbiji so besni zaradi 20. obletnice operacije Nevihta, pri nas pa visoki državni uradniki še vedno kar po telefonu klepetajo o strogo zaupnih temah.

23.07.2015 00:06
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   arbitraža   slovenija   hrvaška   haag

Foto: facebook

Zakaj bi Hrvaška s prisluškovanjem arbitražnim sodnikom, kar je moralno nedopustno, umazano dejanje, tvegala vse? Odgovor je jasen:  ker s sabotiranjem legitimnosti Stalnega arbitražnega sodišča lahko veliko pridobi. Predvsem pa se izogne rešitvi, ki ji ne bi bila po volji. Hrvaška že dlje časa sumi, da svojimi argumenti v Haagu ni uspela, zato išče načine, kako spodnesti avtoriteto tega  sodišča v Haagu in vse skupaj na nek način "resetirati". Pri tem ne gre le za odnose s Slovenijo, kajti ta država ima nerešena mejna vprašanja še z vsemi drugimi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. S Srbijo na reki Donavi, z Bosno in Hercegovino na reki Uni in v Neumu ter s Črno goro na polotoku Prevlaka. 

Kakšna je torej povezava med hrvaškimi parlamentarnimi volitvami, kjer se za zmago bori nacionalistična HDZ, ki jo podžiga nedavna zmaga Kolinde Grabar Kitarović na predsedniških volitvah, srbskim nezadovoljstvom nad hrvaškim slavljenjem 20. obletnice operacije Nevihta ter zdaj že tradicionalno neprevidnostjo slovenskih visokih državnih funkcionarjev, ki po telefonu izdajajo državne skrivnosti?

 

Povezava je seveda očitna in zaradi nje je včeraj izbruhnil eden najbolj umazanih in podlih diplomatskih škandalov v zadnjih dvajsetih letih. O tem, da bo Stalno arbitražno sodišče v Haagu (SAS) odločilo v glavnem v slovensko korist, so se informacije začele pojavljati že spomladi. Kako je do tega prišlo, sicer ni znano, je pa zelo možno, da so bili viri isti kot v primeru sporne komunikacije med enim od članov arbitražnega sodišča, tj. Jernejem Sekolecom in Simono Drenik. Njun pogovor je iz zvočnih posnetkov slišati zelo zaupljiv, kar je logično. Jernej Sekolec in Simona Drenik sta kolegialno in prijateljsko povezana prek njegove hčerke Alice Sekolec, ki je bila na Pravni fakulteti kolegica Simone Drenik. Vendar pa so to le osebne okoliščine, ki načeloma nima nobene zveze s primerom, zaradi katerega je včeraj v Ljubljani in Zagrebu vladalo obsedno stanje.

 

 

Kaj sta ključna problema

 

Problem obelodanjene komunikacije je večplasten: če zanemarimo neverjetno neprevidnost, ki sta si jo privoščila sogovornika po telefonu, ko sta se pogovarjala približno tako, kot da bi šlo za neke nepomembne lokalne zadeve, ne pa za slovenski nacionalni interes, kar arbitraža o meji s sosednjo državo, s katero pač nimamo ravno prisrčnih odnosov, vsekakor je, potem moramo izpostaviti dva ključna vidika:

 

1. zakaj si je tandem Sekolec - Drenik sploh dovolil hojo pa tako tankem ledu, kot je komuniciranje med članom arbitražnega sodišča in uradno predstavnico ene od strank v postopku, kdo vse je za to vedel in predvsem kdo je takšno aktivnost naročil oziroma odobril, in

 

2. kako so nastali posnetki njunega pogovora?

 

 

Glede prvega vprašanja posebnih dvomov ni, razen seveda če se izkaže, da so zvočni posnetki njunih telefonskih pogovorov ponarejeni (kar teoretično ni nemogoče). Jernej Sekolec ne bo mogel biti več sodnik arbitražnega sodišča. Vprašanje je le, kdo bo (prvi) predlagal njegovo izločitev oziroma zamenjavo. Kakšne posledice bi to utegnilo imeti na končno razsodbo arbitraže v Haagu, lahko samo ugibamo. Sklepamo pa, da ne ravno pozitivnih.

 

Tudi Drenikovo mora doleteti sankcija, kajti takšno lahkotno telefonsko čebljanje o stvareh, zaradi katerih lahko izbruhne nepredstavljiv mednarodni diplomatsko-pravosodni škandal, je absurd brez primere. Kot da se ne bi zavedala, da gre za stvari, ki so tako zelo sporne in nevarne, če se o njih razve, da bi se s sogovornikom o njih lahko pogovarjala kvečjemu sama, na štiri oči v nekem parku, brez telefonov in z očmi na hrbtu. Človeka postane strah, če pomisli, koliko podobnih diletantov imamo še na tako izpostavljenih položajih.

 

 

Hrvaška vohuni za zavezniki in prijatelji

 

Ob drugem vprašanju pa je treba biti zelo jasen; hrvaški Večernji list (mimogrede, ta časnik je v 100% lasti avstrijske medijske korporacije Styria, ki se je na prihajajočih parlamentarnih volitvah verjetno odločila podpreti HDZ) je objavil transkripte zvočnih posnetkov, katerih izvor in način pridobitve je nezakonit, nemoralen in v nasprotju z vsemi diplomatskimi protokoli. Nastal je s pomočjo prisluškovanja, operativno najverjetneje kar s sodelovanjem hrvaške obveščevalne službe.

 

 

 Peterica arbitražnih sodnikov, desni je Jernej Sekolec

 

Vprašanje, ki si ga bo moralo arbitražno sodišče čim prej postaviti, je sledeče: so Hrvati prisluškovali zgolj pogovorom, ki jih je imel sodnik Sekolec, ali so se spravili tudi na preostale tri (tj. nehrvaške) sodnike, in sicer so to Gilbert Guillaume (predsednik), Vaughan Lowe in Bruno Simma. V vsakem primeru je prisluškovanje pogovorom nekaj tako podlega, da bo zelo odmevalo v mednarodnih diplomatskih in pravniških krogih. Ker je edino logično, da bi prisluškovala Hrvaška, se bo težišče prihodnjih preiskav zagotovo (pre)usmerilo k vprašanju motiva: zakaj bi naša južna soseda, ki se je strinjala, da se dolgoletni mejni spor s Slovenijo končno in dokončno reši s pomočjo arbitraže, s tako umazanim dejanjem, kot je prisluškovanje (vsaj!) enemu od sodnikov, tvegala vse.

 

 

 Jernej Sekolec

 

 

Odgovor je jasen: ker v nasprotnem lahko izgubi vse, s sabotiranjem legitimnosti Stalnega arbitražnega sodišča pa lahko veliko pridobi. Predvsem pa se izogne rešitvi, ki ji ne bi bila po volji. Prav na to so nas opozorili naši viri. Da namreč Hrvaška že dlje časa sumi, da svojimi argumenti v Haagu ni uspela, zato išče načine, kako spodnesti avtoriteto tega arbitražnega sodišča v Haagu in vse skupaj na nek način "resetirati". Pri tem ne gre le za odnose s Slovenijo, kajti ta država ima nerešena mejna vprašanja še z vsemi drugimi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. S Srbijo na reki Donavi, z Bosno in Hercegovino na reki Uni in v Neumu ter s Črno goro na polotoku Prevlaka. Ker bi bila odločitev arbitraže o meji s Slovenijo prva in kot taka tudi precedenčna, je hrvaški interes še toliko večji.

 

 

Strateška infrastruktura in Telekom

 

Hrvaški Večernji list in srbska Kurir ter Newsweek so včeraj ves dan mirno dvigovali temperaturo in ustvarjali napetost, pri tem pa z neverjetno lahkoto "spregledali" pomemben, pravzaprav ključen podatek glede "transkripta", na katerega so se sklicevali ves dan: da gre za nekaj, kar je bilo pridobljeno z nezakonitim prisluškovanjem. Tudi o dejanskem interesu se nihče ni spraševal, čeprav je prav to eden najpomembnejših elementov celotne zgodbe, ki se je v Sloveniji vsaj v obrisih nakazovala že pozno spomladi ob neuspeli prodaji Telekoma. 

 

Takrat se je namreč ob potencialnem kupcu Deutsche Telekom, ki je lastnik hrvaškega Telekoma, pojavila špekulacija o tem, kaj bi se zgodilo, če arbitraža odloči v korist naše države, Hrvaška pa se na to odzove agresivno in predstavlja varnostno grožnjo Sloveniji. Zaradi tega naj bi bilo vitalnega pomena za našo državo, da t.i. kritična infrastruktura, s katero deloma upravlja tudi Telekom Slovenije, ostane v državnih rokah in se izloči iz prodaje, saj bi v nasprotnem primeru z njo razpolagal tuji lastnik, kar bi lahko ogrozilo varnost države. Po naših informacijah je bil o tem pravočasno obveščen tudi takratni obrambni minister Janko Veber, vendar je odreagiral napačno in nespametno, zaradi česar je bil kasneje tudi razrešen kot minister.

 

 

Kdo ima interes sesuti dogovor

 

A če se vrnemo na arbitražo in včerajšnji škandal s prisluškovanjem: Slovenija zagotovo nima prav nobenega interesa, da bi diskreditirala sodišče ali sodnike, še manj pa da bi medijem posredovala informacije o tem, da ji bo pripadlo 75% oziroma 66% Piranskega zaliva. Nasprotno pa ima Hrvaška več razlogov, da se obnaša drugače; ne samo zaradi parlamentarnih volitev, temveč tudi zaradi dosedanje slabe prakse plasiranja različnih informacij o razsodbah ICTY (Mednaordnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo) in Meddržavnega sodišča v Haagu v sporu s Srbijo na začetku letošnjega leta.

 

Osrednji motiv za posredovanje neuradnih informacij je lahko le notranjepolitični, torej v psihološki pripravi javnosti na končno razsodbo arbitražnega sodišča. Prav tako pa je možno, da želi Hrvaška z objavo domnevne končno odločitve (ta naj bi bila sicer uradno razglašena in vročena strankama decembra letos) spodnesti avtoriteto Stalnega arbitražnega sodišča in vplivati na spremembo njegove odločitve, če je to mogoče.

 

Slovenska ekipa v Haagu je štela 25 ljudi.

 

 

Če drži, da je sodišče odločitev že sprejelo, z razglasitvijo pa so želeli počakati do konca tega leta, potem bo po razkritju prisluškovanja pred pomembno dilemo, ki se tiče ohranjanja statusa quo oziroma uveljavljanja klavzule o spremenjenih (procesnih) okoliščinah, zaradi česar bi sodišče utegnilo začeti s ponovnim presojanjem spora, pri čemer bi prisluškovalni madež škodoval obema strankama v postopku.

 

V vsakem primeru pa bi morala Sekolec in Drenikova z vsemi pravnimi sredstvi zaščititi svoje pravice, saj je njuno malomarno ravnanje škodovalo interesom države. Tudi vlada naj resno razmisli o ustreznih konsekvencah za njuno sporno telefonsko dogovarjanje. Ne le v vsebinskem smislu, ampak tudi varnostnem. Nič ni namreč narobe, če država vedno in povsod skrbi za svoje interese. Celo uporaba vseh razpoložljivih metod je včasih dopustna, saj gre za pomembne cilje. Tisto, kar pa je zaskrbljujoče in kar se nikoli ne bi smelo zgoditi, je neprevidnost. Z drugimi besedami, ni problem samo dejanje, problem je to, da so te pri njem zalotili s spuščenimi gatami...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.780
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.928
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.894
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.793
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.282
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.446
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.528
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.214
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 889
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 904