Tranzicijski dosje Simona Vrhunca, ki je zadnjih šest let simboliziral ljubljanski Univerzitetni klinični center, pričenjamo v časih, ko sta Marko Vrhunec in Janez Zemljarič formalno obvladovala socialistično slovensko zdravstvo. Naša zgodba se pričenja 3. januarja 1980, ko so maršala Tita sprejeli v UKC Ljubljana zaradi zapore glavne arterije, ki je levi nogi grozila z gangreno.

Titova poslednja klinika

88-letnega predsednika SFRJ bi gangrena zagotovo odnesla na oni svet. Stari, kot so ga klicali sodelavci, je pač rad kadil Castrove cigare Kohiba in tudi sicer ljubil "joie de vivre". Glede na vse skupaj jo je še kar dobro in dolgoživo odnesel. Samo predstavljamo si lahko, kako so mnogi njegovi "zvesti" sodelavci komaj čakali, da se končno poslovi. Čakali so, da se otresejo njegove sence, si vrtičke razdelijo po svoje in napišejo pravila igre na novo.

Potem, ko so staknili glave (kot da bi šlo za kak redek medicinski problem - ali kako je tudi gnila noga lahko predmet svetovne diplomacije) najvidnejši jugoslovanski zdravniki ter svetovno znana kirurga (kako simbolično, predstavnika obeh strani takrat še kako žive železne zavese) dr. DeBakey iz ZDA in dr. Knyazev iz Sovjetske zveze, je padla odločitev, da skušajo nogo rešiti z operacijo.

Tito v UKC Ljubljana, januar 1980

Sprva je kazalo, da je bil poseg uspešen, vendar so morali že nekaj ur kasneje resno razmisliti glede amputacije, saj je maršalovo tkivo začelo pri živem telesu razpadati, kakor je razpadala že tudi država, ki jo je vodil. Tito, ki je navadno odločitve sprejemal sam, se je bil primoran, tokrat skupaj s sinovoma, odločiti žrtvovati enega od štirih udov za rešitev preostalega telesa. Kolikokrat je moral prej sprejeti podobne odločitve, ne vemo. Vsekakor je bilo tokrat drugače - žrtvovati je moral del sebe.

Usodni rez je bil izveden v UKC Ljubljana 20. januarja 1980. Simbolično je bil s tem zadan tudi usodni rez takrat že potihem razkrajajoči se SFRJ. Prvi obeti po amputaciji so bili dobri, vendar so se mrhovinarji v ozadju že pripravljali na pogreb največjega državnika vseh časov. Podobni trenutki so bili v zgodovini vedno tudi trenutki delitve cesarjevega plena med "zveste" sodelavce in razmerja sil so se vedno prerazporedila. Dan pred dogodkom so bile dovoljene sanje, po pogrebu je bil vedno nov dan. Kako krvavo se je vse skupaj končalo, Stari ne bo nikoli vedel, smo pa žal kalvarijo jugoslovanske Potemkinove vasi doživele današnje generacije.

4. maja 1980 ob 15:05 je prenehalo biti pogumno srce predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednika Predsedstva SFR Jugoslavije, predsednika Komunistične partije Jugoslavije, jugoslovanskega maršala in poveljnika Jugoslovanske ljudske armade, sina slovenske matere. Na njegov pogreb, kakršnega oko slehernika še ni videlo, so se zgrnile vse pomembne in "pomembne" glave tega sveta, kraljeve, demokratične, nacionalistične, fašistične, diktatorji ter takšni in drugačni ritolizniki, da bi le bili videni.

Vsi predsednikovi možje

Kaj so tiste usodne dni počeli Titov tajnik in visoki oficir Službe državne varnosti (SDV) Marko Vrhunec, stric strojnega inženirja Simona Vrhunca, ki je minuli teden odstopil z mesta večletnega v.d. direktorja t. im. Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana, ustanove, kjer je bil zadan poslednji rez v maršalovo tkivo in tkivo SFRJ, njegov šef in direktor Službe državne varnosti Janez Zemljarič, sicer v zgodnjih 70-ih letih prejšnjega stoletja generalni direktor UKC Ljubljana in Simonov mentor ter sam strojni inženir in danes že bivši v.d. direktorja UKC Ljubljana Simon Vrhunec, lahko le ugibamo.

Marko Vrhunec (Foto: 24ur.com)

Prva dva sta bila gotovo polno zasedena s pripravami na pogreb svojega vrhovnega poglavarja, po glavah pa so jima verjetno tudi že rojile misli o tem, kako čim bolj optimalno legalizirati krajo davkoplačevalskega denarja (tudi v zdravstvu) z uporabo t.i. Zemljaričevih črpalk (firma na drugi strani meje, navadno v lasti zamejskih Slovencev in firma na naši strani meje za interne operacije), ki jih je SDV sicer uporabljala za molzenje še zadnjih kapelj znoja delovnega ljudstva za polnjenje udbaških skritih fondov v tujini (črpalke delujejo še dandanes). Najverjetneje.

Zagotovo pa je takrat najstnik in nečak Titovega tajnika, ki se je kasneje odločil za študij strojnega inženirstva in po bil spletu naključij dodeljen brez pravih referenc s strani stričeve parainstitucije za direktorja t.i. UKC Ljubljana, gulil srednješolske klopi. In Simon je imel vsaj enega za naše prihodnje zgodbe zanimivega sošolca. Zanimivo bi bilo vedeti, ali sta se takrat razumela ali ne. Sta plonkala drug od drugega? Sta skupaj preganjala dekleta ali bila rivala? Sta bila pobalina, ki ju je vzgojila cesta, ali pridna učenca in ponos svojih mater?

Janez Zemljarič

O pobalinstvih drugič. Za zdaj se osredotočimo na ključno vprašanje: zakaj bi vrhunski direktor vrhunske in univerzitetne bolnišnice, ki je preživel različne vlade in ki se ga do sedaj ni upala ali ga ni smela razrešiti nobena, kar naenkrat odločil, da odstopa od vodenja največje in po njegovih besedah vrhunske bolnišnice?!

Se je vsega naveličal? Se je nabralo preveč okostnjakov? Se udbaška struktura, potem ko je prvi med enakimi v levi mafijski družini bojda od vsega hudega že nekaj mesecev hospitaliziran v Polju, dokončno podira? So mu svetovali časten umik, da ne bi bilo potrebno z rezom reševati telesa, kot so pred 35 leti reševali Titovega? Bo v UKC jeseni res počilo z epskimi razsežnostmi? Ali so ga preprosto morali malo umakniti, da po vseh teh letih vendarle ne bi preveč smrdelo?

Kdo si, Simon Vrhunec?

Preden skušamo odgovoriti na ta vprašanja, najprej poglejmo, kdo sploh je Simon Vrhunec. Glede na zelo borne podatke, ki jih lahko izbrskamo na internetu je, razen dejstva, da je nečak Titovega tajnika in bivšega oficirja SDV Marka Vrhunca - "nobody" oziroma nihče. Drugih resnih referenc za vodenje glavne in vrhunske in univerzitetne bolnišnice v državi pravzaprav nima. Še najmanj pa je oseba, ki bi bila primerna za vodenje vrhunske univerzitetne ustanove. Po izobrazbi je strojni inženir (?!). Ali zna kdo razložiti kaj dela strojni inženir na mestu generalnega direktorja univerzitetne bolnišnice? Si predstavljate, da bi Akrapovičev razvojni oddelek vodil zdravnik?!! Je magister ekonomije. OK, tudi to ni referenca za vodenje univerzitetne bolnišnice, saj vemo, da se je dalo magisterij v tistih časih izdelati z lahkoto.

Še huje, pozor!, naslov magisterij,a s katerim se bivši vrhunski direktor hvali, da je magister ekonomije, je "Organizacija vzdrževanja v majhnem letalskem podjetju" (!??!). WTF* ? Resno, no... Kakšna je vrednost takega dela, da ima človek akademski naziv magister ekonomije? In kaj ima to zveze z zdravstvom. Pa ko bi vsaj šlo za organizacijo dela v velikem letalskem podjetju ali helikopterski enoti za reševanje ponesrečencev ... Pri tem ne bi špekulirali, ali je delo originalno, ali kot je bilo takrat očitno moderno, prekopirano.

Kaj še vemo o Vrhuncu? Delal naj bi pri Adrii Airways. Super referenca za vodenje univerzitetne bolnišnice. Nato je bil nekaj časa parkiran na Ministrstvu za zdrav(j)e kot tretjerazredni aparatčik, kjer so ga v stričevi parainstituciji verjetno že pripravljali za glavno operacijo in vrhunec kariere, "vodenje" UKC Ljubljana. Edina referenca, ki kolikor toliko stoji, je izlet na mesto pomočnika direktorja v času, ko je bolnišnico vodil Dušan Keber. Na kar lahko gledamo kot neke vrste pripravljalno prakso za vlogo, ki se po šestih letih končuje. Ali pa je bil Kebru preprosto vrinjen s strani zdravniško-medicinske mafije, ta pa ni mogel reči ne? Kakorkoli že, ob pomanjkanju pravih referenc niti na uradni spletni strani ustanove, ki jo je vodil, z več kot njegovo sliko, elektronskim naslovom, dvema telefonskima in eno faks številko ter nazivom generalni direktor očitno nimajo svojega direktorja s čim pohvaliti. Si predstavljate, da bi denimo v angleški verziji strani pisalo, da je generalni direktor univerzitetne bolnišnice strojni inženir? Kaj bi si mislil njegov kolega iz tujine, preden bi prišel na obisk in bi prebral kaj takega?

Vrhunec ima medije "pokrite"

Če skušamo odgovoriti na prvo vprašanje, lahko rečemo, da je malo verjetno, da bi se preprosto naveličal. Biti generalni direktor največje bolnišnice v državi kot strojni inženir je prijetno, še posebej v deželi, kjer te nihče ne povpraša po dosežkih in kjer nikomur ni potrebno nikoli za nič odgovarjati, v deželi maršalskih funkcij. Človek je lepo parkiran na mesto, kjer je zaradi diskrepance med izobrazbo in zahtevami delovnega mesta že a priori jasno, da vestno opravljanje funkcije ni osnovni namen. Poleg tega so na takem mestu tudi številne druge "priložnosti" in "izzivi". Pravzaprav je in kot se je v praksi izkazalo, namen ravno obraten. V njegovem primeru je bil osnovni namen gledati stran, a o tem nekoliko več kasneje.

Preden komentiramo laži, ki jih je Simon Vrhunec izrekel v medijih, najprej poglejmo poročanje kolegov časnikarjev glede odstopa vrhunskega direktorja:

Pri Delu, katerega objektivnost je iz znanih razlogov, kakor tudi pisanja ozioroma bolje rečeno ne-pisanja o določenih temah, vprašljiva (denimo o škandalu z več milijonsko preplačanimi žilnimi opornicami na letni ravni (!) niso nikoli pisali, tudi domnevno glavnega zaščitnika tovrstne korupcije v UKC Ljubljana Darka Zormana nikoli niso povprašali po zdravju), so zgrešili že v naslovu.

Verjetno zgrešili ni pravi izraz, saj v zapisano verjetno iskreno verjamejo. Prispevek so naslovili: "Vrhunec noče več voditi UKC". Zakaj zgrešili ? Ker Vrhunec UKC-ja nikoli ni vodil. Vrhunec, nečak Titovega tajnika in udbaša Marka Vrhunca, prijatelja nekdanjega direktorja UKC in glavnega udbaša Janeza Zemljariča je bil na mesto generalnega direktorja nameščen s strani parainstitucije in zdravniško-dobaviteljske mafije ravno zato, da se ni nič zgodilo. Da so bili varni, ker so vedeli, da njihov človek gleda stran. Bolnišnico pa so medtem "vodili" in jo še "vodijo" prav oni.

Vestnemu direktorju, ki bi imel integriteto, samostojnost, lastno hrbtenico, ki mu morala in etika ne bi bili tuji in bi ravnal v duhu dobrega gospodarja, se afera Mishaly ne bi bila zgodila - preprosto bi moral reči "ne, gospod Mishaly, nimate ustreznih papirjev za delo na teritoriju Republike Slovenije in s tem v ustanovi, ki jo vodim". Vestni šef UKCL bi Izraelcu rekel "ne, predragi ste, za ta denar lahko v tujino za eno leto pošljemo 10 mladih kolegov, ki se bodo izučili potrebnih tehnik". Rekel bi "ne, vaše delo ni avtorsko, zato vas ne morem plačevati po avtorski pogodbi, ki velja sicer za pesnike, pisatelje, glasbenike, izumitelje in druge, katerih delo je avtorsko".

David Mishaly in Mark Žitnik: o njegovih zasebnih poslih z Mishalyjem kdaj drugič

Simon Vrhunec je bil bojda osebno prizadet, ko so mu mediji očitali afero Mishaly, češ da jo je podedoval. Začetek verjetno res, vendar se je vse skupaj nadaljevalo v vašem mandatu, gospod Vrhunec. Zato nimate biti kaj osebno prizadeti. Osebno so lahko prizadeti najmanj starši po nepotrebnem umrlih otrok, ker ljubljanske direktorske in predstojniške korifeje, z Vrhuncem in Kendo na čelu, niste v več letih znale (smele?) organizirati tako pomembnega otroško-kirurškega programa v vrhunski ustanovi. Zaradi osebnih bitk na vaših malomeščanskih hrbtih so umirali nedolžni otroci, ki so imeli to smolo, da so se rodili s prirojeno srčno napako v napačni državi. Si predstavljate vrhunsko univerzitetno bolnišnico, ki se ima za prvo v državi, da ne more sprejeti v kompletno obravnavo otroka s prirojeno srčno napako - torej vključujoč operacijo na srčku?!

In ja, ni vse zlato kar se sveti. Za zgodovinsko potlačene Slovence, ki znamo biti predvsem hlapci, je vse kar pride iz tujine a priori zlato in boljše. Mishaly, mimogrede, je soavtor le pri 28 člankih, ki so bili tudi z njegovim imenom objavljeni v revijah z znanstvenim indeksom citiranja v 23 letih. Kar ga uvršča tudi sicer v ligo ljubljanskih predstojnikov kirurških klinik. Vrana vrani ne izkljuje očesa, kajne?

Toliko o vrhunskosti Mishalyija. O koruptivnosti pa verjetno ni treba posebej govoriti. Tip je zaslužil v UKC Ljubljana po avtorski pogodbi 1,2 milijona evrov, svoje obljube o učenju ni izpolnil in vmes je po nepotrebnem umrlo dvomestno število otrok... na mednarodno poročilo o tej slovenski katastrofi pa javnost še kar čaka in čaka.

Vestnemu direktorju se ne bi zgodila afera s preplačanimi operacijskimi mizami in katastrofalno in nategatorsko pogodbo za njihovo servisiranje. Preprosto bi rekel "fantje ne ga srat, pod mojim vodstvom je toleranca do korupcije ničelna".

Direktor, ki da kaj nase, se ne bi kazal v reklamnem spotu podjetja Medicoengineering, ki je zakuhalo omenjeno korupcijsko zgodbo.

Vestni direktor, ki bi dejansko delal v dobro lastne ustanove, bi uredil zdravniško dvoživkarstvo, saj bi hitro ugotovil, da dopoldan večina tistih, ki dela tudi popoldan v svojih d.o.o-jih ali s.p.-jih ali firmah kolegov, ustvarja dolge čakalne vrste in ne dela dovolj učinkovito, zato da to "nadoknadijo" v svojih obrteh popoldan. Predvsem, ker je to neposredna konkurenčna dejavnost, ki odžira kruh ustanovi, ki jo je vodil.

Vestni direktor bi omogočil, da bi drage diagnostične medicinske naprave delovale tudi po 15:00 uri in bi v UKC zaposlene medicinske sestre in zdravniki lahko za dodatni denar opravljali svoje poslanstvo v svoji ustanovi tudi v popoldanskem času. Če se to splača zdravnikom-obrtnikom v privat ustanovah, kot so Diagnostični center Bled, Pacient d.o.o., Cardial d.o.o. in nešteto drugih, kamor je odtekal denar, ni hudič da bi lahko isto izvajali tudi v UKC Ljubljana, ki ima najmanj to prednost, da vso opremo in "stranke" že ima in se mu zanje ni potrebno boriti na "trgu".

Rajko Kenda

Vestnemu direktorju se ne bi bilo moglo zgoditi, da bi v nekaj letih med sumljivim izvajanjem programa otroške kirurgije umrlo 33 otrok. Vestni direktor, ki bi imel normalne poti obveščanja, bi moral že zdavnaj po zdravju povprašati svojega podrejenega Rajka Kendo, ki je kot predstojnik Pediatrične klinike odgovoren za nekirurški del obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami, in Matjaža Veselka, ki je za isti program odgovoren s kirurške. Še bolj pomembno pa je, da bi vestni direktor že ob prvih znakih anomalij moral program ustaviti, otroke začasno poslati na operacije v tujino, nekaj svojih zdravnikov pa na šolanje prav tako v tujino, da bi slovenske otroke lahko karseda hitro kvalitetno operirali doma.

Vestni direktor bi najprej pregledal strokovne reference svojih podrejenih (prečesal bi PubMed kot smo ga mi za potrebe trilogije o okostnjakih), predvsem strokovnih direktorjev klinik, predstojnikov oddelkov in vodij dejavnosti in bi moral vse, ki teh ali nimajo (denimo naša zvezda, Darko Zorman, ki je tik pred več kot "zasluženo" upokojitvijo, vodi elitno institucijo na kardiološki kliniki, pa nima niti doktorata znanosti, ni napisal praktično nobenega članka, ni organiziral raziskovalne dejavnosti, ni organiziral edukacije za mlajše kolege ter ga v tujini, razen morda v kakšni banki, nihče ne pozna, kar njegovi nadrejeni iz neznanega razloga kljub javnim pozivom po končanju prakse, ki ne sodi v univerzitetno bolnišnico in 21. stoletje, še kar naprej tolerirajo, le koga se bojijo ?), ali pa jih imajo zelo malo (glej tabele iz naše trilogije o okostnjakih ljubljanskega kliničnega centra), preprosto in takoj zamenjal. Kajti vestni direktor bi moral skrbeti predvsem za strokovni razvoj svoje ustanove, njeno prepoznavnost v tujini in odličnost doma.

Darko Zorman

Vestni direktor, ki bi se obnašal predvsem kot dober gospodar, bi moral takoj počistiti s korupcijo. Človek, ki mu etika in morala nista tuji, se ne bi lagal. Kot se je ob napovedi odstopa v medijih glede že omenjenih žilnih opornic oziroma stentov. Več o tem kasneje. Na tem mestu le, da bi vestni direktor, ki v tako veliki ustanovi seveda ne more vsak trenutek vedeti vsega (ammm,"yeah right"), poslušal novinarje Financ, ki so mu zgodbo z žilnimi opornicami v več člankih tekom leta in pol lansirali na pladnju in bi nemudoma sam preiskal zadevo. Ugotovil bi, da zaradi prefinjeno organizirane kraje davkoplačevalskega denarja iz njegove ustanove, ki je ves čas v rdečih številkah, odtekajo milijoni. Konkretno 2,5 milijona na letni ravni na primeru enega samega medicinskega materiala - koronarnih žilnih opornic (materialov pa je v UKC na tisoče - oziroma kako se pride do številke 500 milijonov evrov, kolikor jih po nekaterih ocenah odteče iz zdravstva in države na letni ravni!).

Tam je bil, da bi gledal stran?!

No, saj si ne delamo utvar, da tega pred razkritji v Financah ni vedel. Sprašujemo se le, zakaj ni nič naredil niti ko so jih Finance dobile s spuščenimi gatami. Kar samo dodatno potrjuje, da je bil tam zato, da je gledal stran. Kakšna je bila za to nagrada? In ja, ne odgovorite prosim, gospod  bivši direktor, da ste naredili vse. Če bi, bi takoj zaprli javni razpis, na katerem so cene zaradi različnih pritiskov in trikov končno padle. Pa se je dogajalo ravno obratno, razpis je bil odprt preko zakonsko določene zadnje meje. Zakaj? Ker ste verjetno računali, da bo tako zastaral in bo potrebno odpreti novega. Vmes pa bi pridobili čas za najti rešitev iz zagate. Se motimo?

Enako se lahko ponovno vprašamo, kako to, da nižjih cen ni poiskala sama več kot 70-članska nabavna služba UKC Ljubljana, ki jo vodi Bojan Uran? Še zlasti potem, ko so mu vse na pladnju prinesle Finance. Nekaj se je izvijal, da stenti niso jeans in podobne blesarije. Da oni objavijo razpis tudi v evropskem uradnem listu, pa se žal nihče ne prijavi? Vprašanje za vas, gospod Uran in ostale člane nabavne službe: ko doma kupujete kolo, ali obesite obvestilo, da bi radi kupili kolo na oglasno desko v soseščini in čakate, da vas bo poiskal najboljši ponudnik, ali greste po trgovinah in najdete nabolj ugodno kolo sami?!?

Odgovor je jasen. In tudi zakaj. Ker gre vaš osebni denar. Ko pa gre za javna sredstva, pa je dovoljeno vse. Aaaa, samo v kratkem nič več. Se zavedate gospod Vrhunec, Uran in ostala kompanija, da ste za nevestno gospodarjenje z javnim denarjem lahko kazensko in odškodninsko odgovorni? Kakšna je vaša nagrada, gospod Uran, vodja nabavne službe UKC Ljubljana, da ne iščete ugodnejših ponudnikov medicinskega materiala na enotnem evropskem trgu, kar je pravzaprav bistvo vaše službe in pozicije, ki jo osebno zasedate? Se ne smete obnašati kot dober gospodar? Kdo vam to preprečuje? Vaš dejanski gospodar? In zanimivo, potem ko so cene stentov nenadoma padle za 3-4 krat v UKC Ljubljana, pa se v manj kot uro oddaljenih bolnišnicah ni zgodilo nič. Nekaj so jamrali, da imajo pogodbo do konca leta itd. No, leta 2014 je že zdavnaj konec. Kakšne so cene stentov v UKC Maribor in SB Celje? Lahko le ugibate. Naključje? V Sloveniji ni naključij. Črpalke tam, kjer še lahko, delujejo naprej s polno paro.

Vestni direktor bi najprej nagnal predstavnike dobaviteljskih firm, ki so pri Zormanu bivakirali in so tam še vedno na dnevni ravni. Kot da so zaposleni v UKC Ljubljana. S kovčki (vprašanje česa) se vsak dan sprehajajo iz in v Kateterski laboratorij, ki ga vodi nesrečnik Zorman. Se sprehajajo v visokih petah in lepih oblekah, napudrani in odišavljeni, dobesedno med bolniki, ki čakajo na poseg, včasih tudi goli (bolniki, namreč). Kjer se lahko zgodi marsikaj, vključno z neprijetnimi situacijami, kot so bruhanje, oživljanje ipd. Pa nihče nič. Kot da je Kateterski laboratorij kardiološkega oddelka nekaj podobnega kot železniška postaja.

Zakaj ga tako pogosto obiskujejo? Ker je v njegovi premajhni pisarnici tako lepo? Ker je Zorman tako zanimiv sogovornik? Ker nimajo kaj drugega početi? Ker pripravljajo strategijo za naslednji javni razpis, kot sicer v različnih restavracijah, kjer so bili opaženi večkrat in načeloma vsakič, ko je šlo z razpisi kaj narobe? Zanimivo, mar ne?

Vestni direktor bi takoj poklical na zagovor vodjo dejavnosti, v tem primeru Darka Zormana, in ga povprašal, zakaj sam ni opozoril na krajo davkoplačevalskega denarja oziroma bi se v primeru sodelovanja pri tem samoprijavil in ga seveda nemudoma zamenjal in odpustil. Če bi to sme ! Vestni direktor bolnišnice v EU bi na prostem evropskem trgu sam poiskal iste, a 3-4 krat cenejše žilne opornice, ali to naročil svoji nabavni službi. Ne bi čakal, da se to nekako zgodi samo od sebe. Ali da ga morajo v to praktično prisiliti novinarji. Novinarjem pa bi se zahvalil za opozorilo, da v njegovi ustanovi poteka korupcija. Nemudoma bi podobne prakse poiskal tudi na drugih oddelkih in jih ustavil. Udeležene pa prijavil policiji in odpustil. Kot je Ivana Radana, še preden mu je bilo kaj dokazano (!?!).

Gospod skoraj bivši direktor, ker tega niste storili, čeprav ste za sistematično krajo davkoplačevalskega denarja, ki se je in se še dogaja, vedeli, ste sostorilec pri kaznivih dejanjih in bi vas morala policija in tožilstvo pravzaprav obtožiti vsaj nevestnega vodenja javne ustanove, aktivnega ali pasivnega sodelovanja pri organizirani kraji davkoplačevalskega denarja oziroma sodelovanja pri organiziranem kriminalu.

Drage bralke in bralci, iz zanesljivega vira blizu vrhov tožilstva imamo žal podatek, da nekatere zadeve, kljub temu da zanje na tožilstvu vedo in se zavedajo tudi njihove teže, niso prioriteta (khm, kako prosim ?) ... Kar potrjuje tezo, predvsem desnice seveda, da je tožilstvo, kakor tudi država prestreljena z udbaškimi kadri in njihovimi potomci, kot v primeru UKC Ljubljana in Simona Vrhunca ter pajdašev. In glede na to, da nič ne ukrepajo tudi KPK, NPU, DURS, FURS, Specializirano državno tožilstvo, čeprav imajo vse podatke in so celo med preiskavami pod posteljami zdravnikov našli zlate palice (!?!), je teza o ugrabljeni državi dokaj jasna. Oziroma "ukrepajo", kot so v primeru podjetja Emporio Medical in Urške Jurkovič, ki je imela sodelovanja v korupciji dovolj in je zažvižgala. Takoj je dobila za vrat FURS, nato pa je bankrotirala, ker so bolnišnice prenehale sodelovati z njenimi podjetji. Zanimivo, kajne? Dežela naključij. Niti ne. Že Urška sama je povedala, da vsi delajo po istem principu. Mi ga imenujemo Zemljaričeve črpalke. Urška nima kaj več izgubiti, zato se čudimo, da ne zapoje celotnega sonetnega venca.

Vestnemu direktorju se ne bi zgodilo, da domove njegovih zaposlenih zaradi suma korupcije preiskuje policija. Ta naj bi večkrat potrkala že tudi na vrata našega vrhunskega Darka Zormana, a se do sedaj, čeprav je rjav do vratu, še nič ni zgodilo.

In da pod posteljami zdravnikov vestnega direktorja policisti najdejo zlate palice!!!

Vestnemu direktorju, ki nima masla na glavi, se ne bi zgodila policijska preiskava na lastnem domu zaradi suma korupcije!!!

Ivan Radan, žrtev in kolateralna škoda zdravniško-dobaviteljske mafije

Vestnemu direktorju se ne bi zgodila afera Radan, ker bi imela ustanova, ki bi jo vodil, varovalne mehanizme, ki bi sprožili rdeče alarme že ob prvem odklonu. Če pa že, bi direktor ustanove, katere zdravniku je očitanih 24 kaznivih dejanj, med njimi 7 umorov, zaradi objektivne odgovornosti sam nemudoma podal svoj odstop.

Vestni direktor bi že zdavnaj dokončal ljubljansko urgenco, to sramoto Kliničnega centra, kjer v premalo ambulantah s premalo kadra vsak dan oskrbijo preveč bolnikov z vseh koncev Slovenije. Ki so tja napoteni upravičeno (cca 30%) ali neupravičeno (70%), ker so osebni zdravniki v stiski in upajo, da bodo njihovi bolniki, čeprav ne urgentni, prej prišli do specialistične obravnave, ker so čakalne vrste povsod življenjsko nevarno dolge, da lažje in ekonomsko bolje delujejo popoldanski d.o.o.-ji in s.p.-ji. Medtem pa bolniki kot v partizanski bolnišnici Franja ležijo v vrhunski in univerzitetni ustanovi na nosilih, eden čez drugega, po razpadajočih stolih in klopeh v človeku nevrednih pogojih in okoliščinah. Čakajoč ure in ure na novico, da niso bili ustrezno napoteni. Tisti pa, ki vendarle dočakajo novico, da so hospitalizacije potrebni, čakajo nadaljnjih nekaj ur ali celo dni na sprejem na oddelek, ker tudi tam nikoli ni prostora. Sami vrhunski dosežki vrhunskega direktorja Vrhunca. Ta si je enkrat celo osebno prišel ogledati situacijo na urgenci in ob pogledu na prepolne ambulante ter 30 napotnic v vrsti vrhunsko ugotovil, da gneče tam pač ni.

Govorimo seveda hipotetično in o vestnem direktorju, pokončnem in poštenem človeku z lastno hrbtenico, ki mu morala in etika nista tuji in ki mu ni treba odgovarjati nekemu drugemu gospodarju.

Mediji z drugega planeta

Pri Dnevniku so vest glede odstopa Vrhunca naslovili "Skrivnostnost pri izbiri Vrhunčevega naslednika". Kar je tudi logično. S strani ("čistega") morebitnega kandidata bi se moralo postaviti najmanj vprašanje:"Kaj zaboga me sploh vodi, da kandidiram za to moralno povsem razvrednoteno funkcijo in bogsigavedi v kakšno morje korupcijskih morskih psov in drugih mrhovinarjev bom zaplaval?". Seveda tak človek drugega kot posmeha mafijozotov ne bi bil deležen. S strani ustanove oziroma zdravniško-dobaviteljske mafije, ki jo vodi iz ozadja pa, kateri bi bil njegov primeren naslednik, da nam ne bo kvaril spanca? Miro Cerar, Milojka Kolar in "njihov" Svet zavoda so tako in tako "morali" prikimati ponujenemu "kandidatu".

Za RTV Slovenija je Simon Vrhunec povedal, da je na svoje delo ponosen:"Mirno lahko rečem, da se je UKC v tem času utrdil kot najpomembnejša zdravstvena institucija v Sloveniji, da je zaostril odgovornost menedžmenta za poslovanje klinik, zmanjšal število nadurnega dela za 30 odstotkov, povečal število zdravstvenega kadra in zmanjšal nezdravstveni kader ter se odločil, da za ceno ekonomskega uspeha ne bo zmanjšal dostopnosti bolnikov do zdravstvene oskrbe".

In mi lahko mirno rečemo, da smo ponosni na skoraj bivšega direktorja, ki stresa puhljice. UKC je bil od nekdaj najpomembnejša zdravstvena institucija v Sloveniji. Tega Vrhuncu ni bilo treba utrjevati in to ni njegov dosežek, pač pa dosežek tistih zdravnikov in medicinskih sester, ki pridno in veliko in za majhen denar vsak dan skrbijo za najtežje bolnike v Sloveniji.

Da je zaostril odgovornost menedžmenta za poslovanje klinik?! Pha, palčka, gospod Vrhunec, ni dovolj. Vodstvom klinik bi morali dati letni budžet, s katerim bi morali samostojno upravljati in bi tako imeli palčko in korenček. Ter tudi odgovornost za ekonomsko uspešnost. Če bi kaj denarja ostalo, bi ga bili morali biti sposobni vložiti v razvoj klinike in raziskave in ne - kot je sedanja praksa - metati v črne luknje Kliničnega centra. Če bi šli v minus, bi morali biti zamenljivi in nemudoma tudi zamenjani. Vse ostalo pa je le dober izgovor, da lahko ob minusu kažete s prstom na nekoga drugega.

Število nadurnega dela je zmanjšal za 30%?! Kako sploh pride do nadur? En razlog je, ker so potrebne. Kako zmanjšaš število nadur, ki so potrebne, za 30%, če pa so potrebne? To je podobno, kot da bi rekli Mozartu, ko je predstavil novo opero, da je super, samo da ima preveč not.

V socialističnem zdravstvu so nadure postale valuta, s katero se plačujejo določene storitve. Namesto da bi pri posegu na srcu v dežurstvu v Zormanovem kateterskem laboratoriju ekipo, ki se na lastne stroške ob treh zjutraj pripelje reševati življenje bolniku s srčnim infarktom in medtem v skrajni posledici tvega tudi lastno življenje na cesti in zdravje zaradi sevanja med posegom, plačali po primeru, ste jih plačevali z nadurami?!? Razumi to v 21. stoletju, kdor more.

Ali ste zmanjšali vse nadure za 30%, tudi te? Izjemen uspeh. Število katerega zdravstvenega kadra ste povečali, gospod Vrhunec, če pa mora zaradi genijalnosti ZUJF-a zaposlitev vsakega posameznika, medicinske sestre ali zdravnika odobriti Ministrstvo za zdrav(j)e?

Zmanjšali ste nezdravstveni kader? Tako, da že tako mizerno plačane in iztrošene snažilke, hišniki, vratarji ter drugo nemedicinsko osebje dela za manj še več? Izjemen dosežek, bravo!

Niste za ceno ekonomskega uspeha zmanjšali dostopnosti bolnikom do storitev vaše ustanove? To, poleg zadnje cvetke "Moj neuspeh je, da nismo uspeli prepričati financerja in politike, da bi nam plačali to, kar bi nam morali", je največji bullshit*, ki ga je Vrhunec izjavil za RTV Slovenija.

Ustanova, ki ste jo vodili, bi bila čez noč ekonomsko ne samo nad vodo, pač pa z milijonskimi presežki, če bi izkoreninili korupcijo. Samo pri stentih, kot sebi lažno pripisujete zasluge za znižanje cen, UKC Ljubljana na letnem nivoju privarčuje 2,5 milijona evrov. Še enkrat, samo na primeru enega samega medicinskega materiala. Če bi podobno izkoreninili umetno vzdrževanje visokih cen še drugega medicinskega materiala s prirejenimi javnimi razpisi, za kar ste vedeli (čiščenje lahko začnete pri srčnih zaklopkah, srčnih spodbujevalnikih, ortopedskem in dializnem materialu, nategatorskih pogodbah za medicinske naprave in njihovo servisiranje oziroma greste kar sistematično od materiala do materiala), bi šel plus v najmanj desetine milijonov na letni ravni. Tega niste vedeli, znali, smeli?

Odgovorite sebi, ko se boste pogledali v ogledalo. Upamo, da boste morali nekoč preiskovalnim organom, če jim bo dovoljeno opravljati njihovo delo. Ves pokraden denar, medtem ko ste gledali stran, gospod Vrhunec, bi lahko namenili za raziskave, razvoj ali pa predvsem preprosto za pošteno plačilo medicinskih sester in ostalih, ki v vaši vrhunski ustanovi zaslužijo najmanj in delajo največ in so za razliko od vas vrhunski!

V Večeru so zapisali "Vrhunec ne skriva in javno razglaša, da je v času, ko je bil on direktor, UKCL izjemno napredoval, da so bili bolniki v marsičem na boljšem, da je pospravil v hiši in da je skušal pospravljati tudi zunaj nje. Prav nič skromno se ne sliši, da je bilo z njegovim vodenjem zadovoljnih skoraj vseh 7.800 njemu podrejenih...".

UKC je v času njegovega mandata na nekaterih področjih gotovo napredoval, vendar pa ne zaradi njega, pač pa ljudi, ki so ta področja vodili. Lahko se je kititi s tujim perjem. Vsekakor pa ni napredoval kot celota, še manj pa izjemno. Bi pa lahko, če bi bilo več denarja, če bi bilo manj korupcije.

Kim Jong-un

Kaj ste pospravili v hiši? Ste zamenjali kakšnega maršalskega predstojnika? Ali ste morda postlali kakšno bolniško posteljo? Kaj ste pospravili zunaj ustanove? Ste morda pometlil jesensko listje? Ker drugega žal nismo opazili. In še izjava, ki se je ne bi sramoval niti sam severnokorejski predsednik Kim Jong-un: da je bilo z njegovim vodenjem zadovoljenih skoraj vseh 7.800 njemu podrejenih???!! Ta je pa že na meji blodenj...

Vsaj nekdo je še normalen...

Najboljši članek sta napisali kolegici pri Financah, z naslovom "Zakaj je odhod Vrhunca iz UKCL odlična novica". Ponovno sta našteli vse vrhunske dosežke vrhunskega direktorja: afere s kongresi, nastopi v reklamah, domnevno podkupovanje, afera Radan, afera Mishaly, 33 mrtvih otrok, žrtev katastrofalne neurejenosti otroške kirurgije, poročilo mednarodne komisije, ki ne ugleda in ne ugleda luči sveta, afera s katastrofalno korupcijo v primeru žilnih opornic, imenovane Zorman in drugega medicinskega materiala in opreme, nedokončana urgenca, nezaposlovanje mladih zdravnikov, neupokojevanje starih, ki jim odžirajo delovna mesta, čeprav so že zdavnaj zreli za upokojitev, katastrofalno sramotno plačevanje medicinskih sester, ki bodo morale zaradi napak drugih denar celo vračati. Da o razpadajoči stavbi, ki je prava sramota v središču Evrope niti ne govorimo. Branje najbolj zanimivega članka glede vesti o odstopu Vrhunca na Financah toplo priporočamo. Tudi tako je lahko slovensko novinarstvo, če zaposlenim ni treba odgovarjati domačemu gospodarju, pač pa pod tujim lahko svobodno pišejo. Toliko o tujih in domačih lastnikih.

In kaj je povedal sam Simon Vrhunec za medije ob napovedi svojega odstopa?

Med vsemi puhljicami tudi, da so v času njegovega mandata odkrili afero, ki jo mi imenujemo afera Zorman, sicer pa predvsem iz Financ znano zgodbo o za cca. 2,5 milijona evrov na letni ravni preplačanih žilnih opornicah. Žal, gospod Vrhunec, je to laž. Afere niste odkrili ali zaznali vi. Poudarek v vaši izjavi je predvsem na besedici SO. Sicer znana zgodba, ki traja že vsaj 10 let v času vodenja elitne enote kardiološke klinike s strani Darka Zormana, človeka brez najmanjše reference, da bi tako ustanovo vodil, Kateterskega laboratorija v ljubljanskem kliničnem centru (in copy-paste v UKC Maribor in SB Celje).

Afero je zaznalo več zdravnikov, izpostavili pa so jo redki, ne boste verjeli, tudi iz same kardiološke klinike in nekaterih drugih, ki so imeli dovolj tega ogabnega početja, ki je zaradi samozaverovanosti vase in v parainstitucijo, ki ga je in ga še varuje, Zormana namreč, postala že precej prosojna. Najprej ste prodajali zgodbico o tem, kako v Sloveniji ne morete kupiti medicinskih pripomočkov, naprav ali materiala direktno pri tujih proizvajalcih ali cenejših dobaviteljih. Ko se je vendarle izkazalo, da je nakup možen, kakopak, saj UKC Ljubljana v okviru Evropske unije lahko kupuje na prostem evropskem trgu, če le želi, je Zorman blokiral dvigovanje tega materiala in je še naprej "kuril" že nabavljen in 3-4 krat preplačan material (predvsem stente) domačih dobaviteljev.

Nato so nekateri na vse kriplje zadrževali dokončanje razpisa, na katerem je grozilo, da bodo cene padle. In ko končno so, ker se ni dalo več nič narediti, Zorman stentov novega dobavitelja ne uporablja ali pa zelo malo uporablja. Pač pa se je povečala uporaba stentov, ki jih dobavlja še eno podjetje zamejskih Slovencev, Bormiamed. Še več, porasla je celo poraba drugega materiala tega podjetja za preiskave, ki so se prej Zormanu precej gnusile, češ da podaljšujejo trajanje posega. Skratka, se vzorec ponavlja? Ubogi Zorman ne more iz svoje kože in globlje in globlje tone v živem pesku. In, ja, naj povemo, da so ti stenti kljub padlim cenam ponovno 3-4 krat preplačani glede na cene v tujini. UKC Ljubljana jih še vedno kupuje, sicer ne več po 1.000 evrov, pač pa po cca. 400, v tujini pa jih dobite že tudi za samo 90 evrov...

Kaj torej ponovno dela nabavna služba. Nič, očitno! In kako boste odreagirali zdaj, ko to veste, gospod Uran? Boste šli v nova pogajanja z domačim dobaviteljem, ali pa boste končno začeli opravljati svoje delo vodje nabavne službe, delali v smislu dobrega gospodarja, in začeli kupovati pri ponovno 3-4 krat cenejšem tujem dobavitelju ? Vsakič, ko objavimo objektivne podatke v zvezi z Zormanom, se mora ubožec malo uleči. Tako je bilo tudi po zadnjem delu trilogije o okostnjakih, ko so ga našli dobesedno ležati na tleh svoje male pisarnice. Je od vsega hudega sinkopiral? Gotovo se mu je moralo zvrteti. Morda pa le zaradi poletne vročine?

Posledice bodo, ne vemo pa, kakšne

Je z odstopom strojnega inženirja Simona Vrhunca z mesta v.d. direktorja največje slovenske bolnišnice, ki se razglaša za vrhunsko in univerzitetno, in ki je bil najverjetneje po sili razmer znotraj parainstitucije, ki je izkoristila moment osamosvojitve, ugrabila državo in 24 let izkoriščala in molzla sodržavljane ter kradla in prečrpavala davkoplačevalski denar na skrite račune v tujini preko prirejenih javnih razpisov in s pomočjo nekaterih čigumijasto upogljivih ali pa pri rabotah sodelujočih predstojnikov posameznih oddelkov ali dejavnosti UKC Ljubljana (predvsem tistih, kjer se vrti veliko denarja), končno konec socialističnega in jugoslovanskega zdravstva v demokratični Republiki Sloveniji ter organiziranega kriminala v slovenskem zdravstvu?

Bodo DURS, FURS, KPK, NPU in Specializirano državno tožilstvo (na prav tako zlorabljeno in s strani iste parainstitucije posiljeno Ministrastvo za zdrav(j)e ne računamo) v sodelovanju s tujimi sorodnimi institucijami končno opravili svoje delo in upravičili svoj obstoj? Bodo sledili poti denarja od nabavne službe UKC Ljubljana, do slovenskih dobaviteljev in od njih na one strani meja do materinskih ali povezanih podjetij? Bodo tam tuje preiskovalne institucije prevzele akcijo in sledile nakazilom čl(a)enom te prehranjevalne verige na računih predvsem v Nemčiji, Švici in na Hrvaškem? Podatke imajo omenjene institucije namreč že vsaj dve leti na mizi, pa še vedno nič...

Ali pa bo prišlo do dokončnega zrušenja postkomunistične parainstitucije, ki je ukradla državo in katerih glavni akterji so v glavnem že starčki, katerih vrlina že zdavnaj ni več potenca, pač pa inkontinenca? S tem pa do prerazporeditve ključnih mest v zdravstvu za nadaljevanje kraje in korupcije s strani druge velike mafijske družine, skrite v varni senci SDS in rimokatoliške cerkve? Glede na poznavanje doline Šentflorjanske uredništvo Portala PLUS napoveduje slednje. In če se bo to zgodilo, potem naj nihče več ne govori o pravni državi, ker je vse skupaj le ena velika Potemkinova vas.

Kdo se bo zadnji smejal, gospod Vrhunec?

Za konec, več medijev je zapisalo misel Simona Vrhunca, da bi mu morali najti službo kar v UKC Ljubljana. Ta misel je zaskrbljujoča, predvsem za Vrhunca samega. So ga lastni pustili na cedil ? Ga nimajo kam parkirati, da prevedri do boljših časov? Se mu je varno zavetje, ki ga je ujčkalo in premikalo iz ene službe v drugo v zameno za gledanje v desno, medtem ko so kamioni vozili po levi, odreklo? In da druge ne išče. Katero pa? Kdo bi vrhunskemu direktorju po tako katastrofalnem vodenju tako velike ustanove in po vseh nakopičenih aferah (pri čemer vsi okostnjaki še zdaleč niso popadali iz omar) sploh ponudil službo? In si nakopal reporterske ekipe pred vhod, ko bi zaposlil človeka, ki je sinonim korupcije in netransparentnosti?

Vrhuncu verjetno ne preostane drugega, kot da se preimenuje in si službo poišče v tujini. Ali pa ga bo rešil Zoki, župan najlepšega mesta in prijatelj Rajka Kende?

Post Scriptum:

Med nastajanjem tega prispevka je UKC Ljubljana praktično čez noč dobil novega generalnega direktorja, gospoda Andreja Baričiča. Pa čeprav je v tujini in ni nikomur predstavil svojega programa ali vizije vodenja največje bolnišnice v državi. Kot zajca so ga čarovniki iz ozadja potegnili iz rokava. Zanimivo, mar ne? Si predstavljate, da bi dobil elitno mesto v elitni bolnišnici v ZDA Johns Hopkins človek, ki se ne bi niti pojavil na intervjuju?! Če ne drugega iz higienskih razlogov. Ali je čas, da uvedemo indeks minimalne direktorske higieničnosti?

Tudi o Baričiču ne vemo veliko. Je pa, kot pravijo, družinski prijatelj Simona Vrhunca, kar ne napoveduje nič dobrega ali novega. "And the beat goes on..." Tudi njegove reference so bolj borne. Po poročanju Financ naj bi službo sprejel, ker da je težko na hitro najti boljšega kandidata in ker druge opravljanje te službe zaradi nizke plače ne zanima. Odlična popotnica zanj in za vrhunsko ustanovo. Kaj nam sporočajo ? Vsi papki vseh dežel, ki nimate boljše službe, prijavite se za generalnega direktorja UKC Ljubljana.

Andrej Baričič in Zoran Janković (Foto: Mediaspeed) 

Gospod Baričič naj bi bil tudi nadzornik NLB ter Gea College. Spet politikantsko premetavanje zvestih kadrov parainstitucije, ki vodi in krade to državo? In izjava predstojnika oddelka za srčno kirurgijo prof. Klokočovnika, da je vesel, ker bojda gospod Baričič ni obremenjen z lobiji? Khm, no vsaj dokler je v tujini, najbrž res ni. Potem bo svoje gospodarje hitro spoznal. Kako naivna izjava. Preračunljiva? Upamo, da bo gospod Baričič deloval vsaj v dobrobit svojih zaposlenih v skladu s svojim revolucionarnim člankom, ki je bil objavljen v Zdravniškem vestniku Vpliv pisarniškega delovnega prostora na zadovoljstvo zaposlenih in njihovo splošno zdravstveno stanje.

Gospod Baričič, kot prvo potezo nabavite vsaj nove pisarničke stole za preutrujeno osebje na urgenci v skladu s svojimi ugotovitvami, da jim ne bo treba sedeti na škripajočih in razpadajočih stolih. In zavedajte se, da vas bomo spremljali od samega povratka iz tujine.

In za konec. Ker sprememba na generalskem mestu, ki se je zgodila preko noči, ne obeta nič dobrega ali pa vsaj novega, pač pa prej perpetuum mobile Zemljaričevih črpalk denarja na skrivne račune v tujini, se sprašujemo, kdo doma ali po posvetu v tujini, kot je bilo v primeru Titove noge, ali morda iz tujine, bo končno zarezal v ognojek, ki se imenuje socialistični zdravstveni sistem Republike Slovenije, iz katerega odtekajo milijoni evrov in UKC Ljubljana, ki je vrhovni (ne vrhunski) sinonim netransparentnosti, afer in organiziranega kriminala, in končno vzpostavil normalno javno zdravstvo, ločeno od zasebništva ter omogočil, da bo Univerzitetni klinični center Ljubljana končno postal transparentna in vrhunska ustanova, z močno raziskovalno dejavnostjo, kakršno si zaslužijo slovenski davkoplačevalci?

-------------------------------------------

*WTF - "what the fuck..." ali (nekoliko omiljeno) kaj za boga...