Portal Plus

Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"

V grozeči senci prihajajočega virusa bo, kot vse kaže, Janezu Janši še tretjič uspelo sestaviti vlado. Včeraj so namreč vse štiri bodoče koalicijske partnerice potrdile, da je nova vladna koalicija, ki je nastajala v precej zaostrenih razmerah, dejstvo. Tisti mediji, ki so v minulih tednih postali ena izmed strank v političnem kotlu, bodo imeli zdaj po dolgem času spet priložnost, da se izkažejo kot učinkovita četrta veja oblasti in neustrašni psi čuvaji demokracije in svobode govora. Še najbolj bo zdaj odleglo vsem tistim, ki sta jih skrbela Šarčev politični diletantizem in nesposobnost soočiti se s kriznimi situacijami. Koronavirus je dokončno razgalil tudi komunikacijsko temo vlade v odstopu, ki je zaradi nesposobnosti, ignorantskega načina dela in podcenjujočega odnosa do lastnih državljanov izgubila vojno proti tej nalezljivi bolezni še preden se je zelo verjetna pandemija sploh (uradno) pojavila v Sloveniji.

26.02.2020 03:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   vlada   Janez Janša   Miro Cerar   Marijan Šarec   koronavirus   Italija   Zdravko Počivalšek

Foto: Mediaspeed

V zadnjih tridesetih letih sta slovensko javno oziroma državno upravo zdesetkali strankarska politizacija in negativna selekcija, na marsikaterem področju je sistem enostavno odpovedal.

Pravzaprav je res ironično, kako zelo drži teza, da je Janez Janša bržčas edini slovenski politik, ki se v izrednih razmerah počuti kot riba v vodi. Ta teden se je to pokazalo celo dobesedno: bolj ko se je bližal trenutek, ko je bilo treba javnosti predstaviti izkupiček dolgotrajnih in napornih pogajanj SDS z bodočimi koalicijskimi partnericami SMC, NSi in DeSUS, bolj sta v javnosti naraščala strah in nelagodje pred koronavirusom. Občasno smo imeli opravka celo s paniko, vendar je to izključno "zasluga" katastrofalnih komunikacijskih veščin vladnih PR služb. Kdo vse se je tako blamiral, nas niti ne zanima; vsekakor pa je nastala tako huda in težko popravljiva škoda za zaupanje v trikotniku vlada - mediji - ljudstvo, da bo odslej potrebno vlagati velike napore v izboljšanje podobe odtujenih, vase zaverovanih in predvsem brezbrižnih oblastnikov. Še posebej so ga polomili na ministrstvu za zdravje, kjer so zamudili najmanj dva tedna, ko bi se lahko začeli resno pripravljati na bližajočo se katastrofo. Tudi to, da ministra ni bilo ne spregled, pove veliko o resnosti in odgovornost, ki se sicer začne in konča pri liku in delu premierja. Da se Marjan Šarec ni znal ali zmogel soočiti s koronavirosom, ki je (bil) prvenstveno piarovsko-psihološki fenomen, ni presenetljvo, saj se ta politik izpod kamniških planin v vlogi premierja tako ali tako ni bil pripravljen soočiti z nobenim resnejšim izzivom.

 

Vrhunec nespretnega komuniciranja z javnostjo je zgodba o 1,2 milijona zaščitnih maskah, poslanih na Kitajsko. Kdor je poslušal izjave predstavnikov države, je prišel do zaključka, da gre za spoštovanja vredno humanitarno gesto Slovenije, ki je zaradi koronavirusa hudo prizadeti Kitajski donirala te zaščitne maske, posledično pa bi lahko zaradi tega pripetilo, da bi jih pri nas zmanjkalo. Toda v resnici sploh ni bilo tako! Šarčeva administracija si je zgolj poskušala prisvojiti zasluge za pošiljko 1,2 milijona kosov zaščitnih mask, ki so jih skupaj za Kitajsko zbrali v državah članicah Evropske unije, Slovenija pa je prevzela le skrb za logistiko (tj. transport do cilja).

 

A komunikacijskih flopov vlade v odstopu s tem še ni bilo konec. Do fenomena smrtonosnega virusa, ki je v naši neposredni soseščini prejšnji teden nevarno eskaliral, so se do zadnjega obnašali podcenjujoče, prebivalstvo pa mirili s frazami, ki žal niso bile kaj prida prepričljive. Govoriti ljudem, da ni razlogov za paniko, je namreč klasičen piarovski kiks, ki ga duhovito parafrazira stara židovska šala: Zakaj praviš, da greš v Krakov, da bi jaz mislil, da greš v Varšavo, če greš v resnici v Krakov? Razlogov za paniko namreč res ni, koronavirus nas ne bo vseh pobil, poleg tega ga do včeraj po uradnih informacijah v Sloveniji še ni bilo. Panika je kvečjemu posledica strahu, da oblast nekaj prikriva ali deluje neorganiziralo, zmedeno in stihijsko.

 

S tem v zvezi je treba v apologijo odhajajoči vladi nekaj vseeno povedati: v zadnjih tridesetih letih sta slovensko javno oziroma državno upravo zdesetkali strankarska politizacija in negativna selekcija, na marsikaterem področju je sistem enostavno odpovedal. O tem, kako resno je stanje "na terenu", so leta 2015, ko je državo doletela t.i. migrantska kriza, spoznali že v tedanji vladi, ki jo je vodil Miro Cerar. Danes se zdi, kot da se iz tiste zgodbe nihče ni nič naučil. V teh dneh, ko je dejansko pomembna vsaka beseda, predvsem pa vsako dejanje tistih, ki so odgovorni za blagostanje državljanov, smo slišali in videli kup nespametnih komentarjev, zaradi katerih se je med delom prebivalstva pojavila panika, strah pred izrednimi razmerami itd. Od tu do Janše, ki predstavlja "nevarnost za demokracijo", ni bilo več daleč.

 

Kdo bi si še pred meseci mislil, da bo Šarec tako hitro odnehal in pustil vlado. Očitno so imele prav stare eminence iz ozadja, ki so se z njim srečale še kot županom Kamnika - namreč da je ta človek zamerljiv, nepredvidljiv in neposlušen. Sploh to zadnje ga utegne še drago stati, saj je s svojim (ne)premišljenim odstopom levici zakuhal kup težav. Ta levica bo imela zdaj zanimivo "polarizacijo", saj bosta dve levosredinski stranki postali del koalicije, dve oziroma tri pa bodo čas do naslednjih volitev preživele v opoziciji in razmišljale o učinkoviti strategiji, po kateri bi se vrnile na oblast.

 

Ne glede to, da je novica o najverjetnejšem formiranju nove vlade objektivno gledano pozitivna, sploh v luči stalnega poročanja o koronavirusu, pa do zadnjega ni bilo jasno, ali jim bo uspelo sestaviti vlado. Pritiski na SMC so morali biti strahotni, Počivalšku bodo old boysi do smrti zamerili, da se je povezal z Janšo. Toda po drugi strani vsem ustreza, da je pot do nove izvršilne oblasti naposled le odprta, kajti predčasne volitve bi pomenile več mesecev dolg zastoj, ki bi se končal šele z imenovanjem nove vlade enkrat poleti (ali celo jeseni, če bi se kaj zapletlo). Tega pa si, roko na srce, država v takšnih okoliščinah dejansko ne more privoščiti. Država potrebuje vlado s polnimi pooblastili.

 

Našim vrlim aktivistom se meša ob misli, da bo Janša v kratkem prisegel kot novi premier. Gnev leti tudi na SMC in njenega predsednika Zdravka Počivalška, ki je z odločitvjo, da gredo v koalicijo, potegnil racionalno in logično potezo. Predčasne volitve bi bile za stranko, ki jo ankete skoraj ne zaznavajo, zanesljiva smrt. Nič manj usodne ne bi bile volitve v teh časih za upokojensko stranko, ki prav tako nima zagotovljene reelekcije v državnem zboru. Še največ težav so imeli s soglasjem o vstopu v "koronakoalicijo" v NSi, kjer pa ne skrivajo nelagodja do kohabitacije z Janšo.

 

Toda Janša se je od prejšnjih dveh vlad marsičesa naučil. Koliko mu bo to pomagalo pri vodenju programsko tako različne stranke, pa bomo kmali videli ...

Nazaj