Portal Plus

Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!

Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem scenariju, je tudi bitka s časom, ki zahteva bolj premišljene ukrepe. Najhujše šele prihaja. Odhajajoči premier Marjan Šarec je sicer v torek razglasil zaprtje meje z Italijo, vendar se je v sredo izkazalo, da v praksi temu ni čisto tako. Dodatno zmedo je povzročilo zunanje ministrstvo s pozivom vsem Slovencem v Italiji, naj se vrnejo v domovino. 

12.03.2020 01:15
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   koronavirus   vlada   Marjan Šarec   Italija   bolnišnice   Aleš Šabeder   Nina Pirnat

Foto: Mediaspeed

Kaj je naslednji korak glede zajezitve virusa, lahko hitro ugotovimo ob pogledu na razmere v Italiji ... Popolna karantena za celotno Slovenijo.

Cerarjevi so skoraj zagotovo mislili na slovenske turiste, ki so ta hip v Italiji, naj se vrnejo domov, ne pa vseh Slovencev, ki bodisi delajo ali študirajo v naši zahodni sosedi bodisi tam začasno prebivajo. Takšen zmeden poziv, s katerim je Ministrstvo za zunanje zadeve v javnost vneslo še dodatno vznemirjenje, je očitno stalnica v komuniciranju vlade Marjana Šarca v odstopu. Tiskovne konference so še vedno enako puščobne, sodelujoči morajo sami moderirati, nikogar ni, ki bi kot tiskovni predstavnik vlade vodil te dogodke in servisiral medije oziroma njihove novinarje. Po naših informacijah sta vladi oziroma kabinetu predsednika vlade v odstopu najmanj dve agenciji za odnose z javnostmi in krizno komuniciranje ponudli brezplačno (!) strokovno pomoč pri spopadanju s koronavirusom na medijskem področju, pa so ju po hitrem postopku zavrnili. Očitno je tu eden ključnih problemov Šarčeve vlade ali pa kar poslovodečega premierja osebno: da odnosom z javnostjo ne pripisuje posebne pomembnosti, zato to področje prepušča improvizaciji.

 

Več kot dva tedna je vladno komuniciranje z mediji in javnostjo temeljilo na občasnih sporočilih, izjavah in intervjujih, češ da je vse v redu, vse pod nadzorom. Kakšen je ta nadzor, smo lahko videli v Italiji, kjer so šli po identični poti, le da s 14-dnevnim naskokom. Danes je splošno sprejeto dejstvo, da je italijanska vlada odgovorna za prepočasno, neučinkovito in neresno ukrepanje. Marjan Šarec in njegova ekipa nista bila nič boljša in če bo v epidemiji koronavirusa zaradi tega kdo umrl - o čemer pa nihče noče govoriti -, potem bo na mestu vprašanje za Šarca o tem, ali se čuti osebno odgovornega za prepozno sprejete ukrepe, s katerimi pa vlada enostavno ni mogla več pogasiti prihajajoče epidemije. Morda ga bo kdo tudi kazensko ovadil. Vedno več je pravnikov, ki bi ga preganjali na sodišču.

 

Če bi odreagirali takrat, ko je koronavirus začel pustošiti po Italiji, bi imeli že dva tedna strog nadzor na meji, zaprte kazinoje ob njej, prepovedane javne prireditve in kulturne dogodke. Zaprte bi bile tudi šole, vrtci, fakultete, obstal bi javni prevoz itn. Bilo bi hudo, vendar bi si morda že po treh tednih oddahnili, ker bi šel virus "mimo nas". Namesto tega sprejemamo rigorozne ukrepe šele v teh dneh, ko je koronavirus že dobil epidemične pospeške. V sedmih dneh je iz enega primera poskočil na 54. Kakšen bo skok v drugem tednu? Iz 54 na 750 ... ?

 

 

Tajvanski primer: ostri, hitri ukrepi rešujejo!

 

Alternativ ni. Tajvan je država, ki je do potankosti preizkusil oba modela odzivnosti države; pred skoraj dvajsetimi leti so ob izbrihu virusa sars ravnali malomarno, počasno in preveč birokratsko, letos pa so se izjemno strogo lotili prevencije in uspešno obranili otok pred invazijo kitajskega koronavirusa (Tajvan ima pri dobrih 20 milijonih populacije le 44 okuženih!). Bistveno spoznanje je povezano z odločitvijo, za katero mora stati oblast: ali rigorozni ukrepi, ki trajajo najmanj tri tedne in lahko sprožijo negodovanje javosti, celo proteste, ali pa je na mestu bolj mehka, popustljiva in zelo nedodelana strategija. V prvem primeru je ekonomska škoda precejšnja, v drugem pa ogromna. Kogar zanima tajvanska izkušnja, si lahko prebere tukaj.

 

Šarčeva vlada je potrebovala več tednov, da je prišla do točke, ko institucije enostavno ne morejo biti več žrtev izrednih razmer. Šele ko je bil minulo sredo uradno razglašen nulti bolnik, je postalo jasno, da je Pandorina skrinjica odprta. V torek, torej dan po razširjeni seji Sveta za nacionalno varnost, je Šarec precej nepričakovano "razglasil" zaprtje meje z Italijo, pri čemer je bil argument za to odločitev dejstvo, da se je za podoben ukrep odločila tudi Avstrija. Vendar pa obstaja kar nekaj pomembnih razlik. Naša vlada je že proceduralno naredila dve precej veliki napaki; kolikor nam je znano, o tej izjemno rigorozni odločitvi niso pravočasno obvestili ne Rima ne Bruslja. Za povrhu je predsednik države Borut Pahor dan prej pisal svojemu italijanskemu kolegu Sergiu Mattarelli - in to v italijanskem jeziku (!?), pri čemer mu ob izrazih solidarnosti, prijateljstva in naklonjenosti z besedo ni omenil, kaj pripravlja Slovenija. Blamaža ni majhna, saj kaže na to, da leva roka ne ve, kaj počne desna. Italijani, ki jih koronavirus močno pesti že tretji teden, so seveda občutljivi na vse zunanje dejavnike, sploh če gre za vprašanje sosedskih odnosov. Po besedah naših virov zlepa ne bodo pozabili, kako so jih Slovenci in Avstrijci (za razliko od Švicarjev in Francozov) z zaprtjem "pustili na cedilu".

 

 

Aktualni podatki univerze Johns Hopkins: Evropa že postaja primarno žarišče, ZDA še pridejo na vrsto.

 

 

Ko smo na portalu+ v sredo zjutraj na meji z Italijo preverjali razmere, smo presenečeni ugotovili, da meja (še) ni zaprta niti nismo opazili nobenega nadzora na tistih mestih, kjer so bili nekoč, preden je v Evropski uniji zavladal schengenski sistem, mejni prehodi. Nekaj članov Šarčeve vlade tega očitno ne ve oziroma jih ni čisto jasno, za kaj gre; tako premier kot minister za zdravje Aleš Šabeder uporabljata sintagmo "mejni prehod", čeprav gre zgolj in samo za ceste, ki povezujejo dve članici EU. Nadzor na ključnih prometnicah med Italijo in Slovenijo se je začel izvajati šele v sredo pozno popoldne, in sicer na šestih krajih, kjer so nekoč stali največji mednarodni mejni prehodi med državama, medtem ko naj bi vse nekdanje maloobmejne prehode enostavno zaprli.

 

 

Tovorni promet da, potniški ne

 

Pomembna razlika med avstrijskim in slovenskim razumevanjem "zapore meje" je tudi definicija tovornega prometa, ki lahko še naprej prosto poteka med državama. Toda Avstrijci so strogi in tujim tovornim vozilom, ki k njim prihajajo iz Italije, na svojem ozemlju ne dovoljuje ustavljanja. Lahko vstopijo v Avstrijo pod pogojem, da bodo le prevozili Avstrijo. Domačine spuščajo domov, a morajo za dva tedna v karanteno).

 

Dodaten zaplet je tudi v terminologiji: kam spadajo vsi romunski kombiji, denimo, ki jih na stotine ali celo več tisoč dnevno prečka našo državo, pogosto pa poleg blaga prevažajo tudi potnike. Je to potniški ali tovorni promet?

 

Še bolj je aktualna dilema, s katero se je zadnjih nekaj tednov soočal premier v odstopu: kako stroge ukrepe sprejeti, kako zelo omejiti svobodo gibanja ipd. Ko so nekateri predlagali zaprtje meje z Italijo, so obveljali za radikalce, provokatorje in paničarje. Podobno kot tisti, ki so navijali za zaprtje šol in vrtcev. Toda čez čas se je izkazalo, da drugače ne gre. Tisto, kar je bilo sprva radikalno, je kasneje postalo razumno.

 

Kaj bo v Sloveniji naslednji korak, lahko hitro ugotovimo ob pogledu na razmere v Italiji ...

 

V SOBOTO: DAN V ŽIVLJENJU ITALIJANA, KO DRŽAVA OBSTANE

Nazaj