Portal Plus

Geopolitične posledice koronavirusa: Kako je Trump pustil Evropo na cedilu

Če smo pred meseci, ko se je koronavirus pojavil na Kitajskem, zamahovali z roko, sedaj večina priznavamo, da nam je življenje postavil na glavo in da ga je potrebno jemati resno. Kakšne vse bodo posledice, bo pokazal čas, še posebej glede na to, da zdravstvena kriza prehaja v gospodarsko in finančno. Že sedaj pa lahko rečemo, da jih ne bo čutiti le znotraj držav, ampak tudi v odnosih med njimi in da bodo nekatere resne geopolitične narave.

17.03.2020 23:20
Ključne besede:   koronavirus   ZDA   Kitajska   EU   Xi   Trump   Italija   Fred Kempe   WSJ   geopolitika

Ameriški predsednik Trump je virus najprej podcenjeval, potem pa je, kot je ugotovil Wall Street Journal, spoznal, da bo njegov glavni nasprotnik na jesenskih predsedniških volitvah prav on, ne pa Joe Biden.

Da bi Kitajska zaustavila širjenje virusa, je morala poseči po nekaterih drastičnih ukrepih. Ti so se negativno odrazili na projektih v okviru Pobude pasu in ceste (Belt and Road Initiative – BRI), ki je za Kitajsko kot vzpenjajočo veliko silo simbolnega pomena. Gre istočasno tudi za osebni projekt njenega predsednika Xija. Zaradi omejitev gibanja kitajskih delavcev in začasnega zaprtja kitajskih podjetij je prišlo do velikih zamud pri izgradnji vrste infrastrukturnih projektov v BangladešuIndonezijiNepaluŠrilanki in drugod. Nezadovoljstvo prizadetih držav, ki so se glede teh projektov pošteno zadolžile, je veliko. Kitajska se BRI seveda ne bo odpovedala, bo pa pri njenem nadaljevanju imela težave. Da bi odpravila posledice domačega gospodarskega zastoja, do katerega je prišlo zaradi virusa, bo morala več investirati doma namesto v tujini. Kaj lahko tudi, da je bil trajno načet sloves Kitajske kot osrednjega dela globalne dobavne verige. ZDA, ki so nedavno sklenile premirje v trgovinski vojni s Kitajsko, znajo tu biti neusmiljene. Vrsta članov Kongresa se je že zavzela za občutno zmanjšanje ameriške odvisnosti od kitajskih dobav zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih kritičnih izdelkov.

 

Krizo s koronavirusom pa Kitajska očitno vidi tudi kot priložnost. Načet renome, ne nazadnje tudi zaradi pomanjkanja transparentnosti ob izbruhu virusa, skuša popraviti z dokazovanjem, da je bil njen sistem sposoben njegovo širitev relativno hitro zajeziti. Nove prijatelje in njihovo naklonjenost si skuša pridobiti z deljenjem izkušenj, ki si jih je pri tem pridobila in z nudenjem prepotrebne medicinske opreme. 

 

Poleg kitajskega predsednika je koronavirus v slabo voljo spravil tudi ruskega predsednika Putina. Zaradi virusa se je namreč zmanjšala svetovna poraba nafte (manj potovanj, manjša proizvodnja, manjši prevoz tovora), svoje je pristavila še mila zima. Da bi zaustavile padec cene nafte, so države OPEC skušale prepričati Rusijo, da skupaj zmanjšajo proizvodnjo oziroma ponudbo. Rusija se ni strinjala. To je razjezilo Savdsko Arabijo, ki je povečalo lastno proizvodnjo in znižala ceno nafte pod rusko. Rusija, ki je izredno odvisna od naftnih in plinskih prihodkov, je tako potegnila kratko. Manjši priliv bodo lahko kaj hitro občutili tudi prebivalci in njihovo nezadovoljstvo z oblastjo oziroma predsednikom bo začelo rasti.

 

Ameriški predsednik Trump je virus najprej podcenjeval, potem pa je, kot je ugotovil Wall Street Journal, spoznal, da bo njegov glavni nasprotnik na jesenskih predsedniških volitvah prav on, ne pa Joe Biden. Ameriška javnost je namreč po prvih tisoč okuženih in prvih umrlih začela pozorno spremljati ukrepe Trumpove administracije. Ob nadaljnjem slabšanju položaja in posledično v primeru gospodarske recesije bi bila Trumpova ponovna izvolitev vse prej kot gotova, kot se je zdelo še teden, dva nazaj. Med ukrepi ameriškega predsednika, ki si sledijo v zadnjih dneh,  je vsaj na tej strani Atlantika najbolj odmevala, predvsem po načinu sprejetja, prepoved potovanj Evropejcev v ZDA. Ti so izpadli kot nekakšen grešni kozel. Trump je odločitev sprejel brez kakšnega usklajevanja z evropskimi državami oziroma zaveznicami. Še en dokaz, da so čezatlantski odnosi res dokaj pri dnu in da jih bo težko popraviti.

 

Ogorčenje na strani vodstva EU je bilo veliko. Menilo je, da gre za globalno krizo, ki zahteva sodelovanje, ne pa enostranskih potez. Znani ameriški zunanjepolitični komentator Fred Kempe je menil, da je Trump zamudil enkratno priliko, da se zaveznikom v Evropi oddolži za solidarnost ob terorističnih napadih leta 2001. ZDA bi namreč po njegovem morale predlagati uporabo člena 5 Washingtonske pogodbe v boju zoper skupnega sovražnika. Ob dejstvu, da je v državah Nata že več kot 2000 mrtvih, bi bila tovrstna simbolična gesta enotnosti več kot na mestu.

 

V prihodnjih tednih  bo očitno precej slišati tudi o pomanjkanju (vsaj do sedaj) usklajevanja, enotnosti in solidarnosti v sami Evropi oziroma EU. Klic k podpori s strani Italije, ki je v Evropi najbolj na udaru, je naletel na bolj gluha ušesa. So pa na isti dan, ko je predsednik Trump sprejel omenjen ukrep, na pomoč našim sosedom z medicinsko ekipo in z letalom medicinske opreme priskočili Kitajci ...

Nazaj