Portal Plus

Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska

Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. Marsikje v teh časih vsaj začasno ukinjajo plačevanje z gotovino. Spletni nakupi in dostava postajajo nekaj običajnega. Bralne navade se fokusirajo na različne spletne medije. Tisku bo v kratkem dokončno odklenkalo. Tudi v Sloveniji. Koronavirus je za tiskane medije primerljiv s tistim meteoritom, ki je pred 65 milijoni let povzročil izumrtje dinozavrov.

26.03.2020 01:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   koronavirus   mediji   tisk   dnevniki   revije   Delo   Dnevnik   Večer

Karikatura: www.pritchettcartoons.com

Če je svoje čase veljalo, da "papir prenese vse", je zdaj drugače. Koronavirusa žal ne prenese in jasno je, da tudi tisti (starejši) del populacije, ki je bil doslej glavni kupec tiskanih medijev, zaradi strahu pred okužbo ne bo ravno več brezskrbno listal po časopisih ali revijah, ob tem pa si po možnosti še kdaj pa kdaj obliznil prste ...

Primerjava med dinozavri in tiskanimi mediji je na prvi pogled pretenciozna, celo zlobna, vendar je v času globalne epidemije (pandemije) koronavirusa povsem politično korektna. Predvsem pa je točna. Še pred dvema letoma mi je eden izmed naših medijskih tajkunov, ki večino svojih prihodkov ustvarjajo iz tiska, ob večernem pivu sproščeno, a realistično priznal, da ima z ekipo v najboljšem primeru pred seboj še med 5 do 7 relativno brezskrbnih poslovnih let. Kaj bo po tem, je zanj velika neznanka. Se pa mu zdi, da bodo tiskani mediji takrat že v glavnem odšli v zgodovino. Z njim sem se lahko strinjal in verjetno bi se prerokba tajkunskega znanca tudi uresničila, če se na začetku letošnjega leta ne bi pojavil koronavirus.

 

Virus, ki bo drastično pospešil konec tiskanih medijev.

 

Vse tiste, ki smo se iz njih bodisi prostovoljno bodisi po sili razmer umaknili že pred mnogimi leti (jaz, denimo, že pred več kot desetletjem), nas ob tem prevevajo mešani občutki. Po eni strani mešanica tesnobe in empatije do vseh tistih novinarskih in uredniških kolegov, ki jih čaka negotova prihodnost, po drugi pa zmes jeze in privoščljivosti. To slednje potrebuje pojasnilo: kdor je dolgo časa opozarjal, da bo potrebno temeljito spremeniti filozofijo podajanja informacij, poslovno prakso in zlasti prenehati zlorabljati (tiskane) medije za reketiranje (izsiljevanje) poslovnih partnerjev, politike oziroma vlade za doseganje drugih ciljev, tj. finančnih interesov, kar z novinarstvom nima prav ničesar skupnega, se lahko danes počuti vsaj nekoliko ovrednotenega, saj vse kaže, da bo "višja sila" naposled uredila vse tisto, česar doslej niso zmogli zakon o medijih, novinarska združenja niti medijski trg.

 

Res, človek bi si težko zamislil večjo ironijo usode: iz krilatice, da "papir prenese vse", smo zaradi karantene in paranoje pred okužbo s koronavirusom prišli tako daleč, da se brez rokavic nočemo dotikati predmetov, ki bi bili lahko kužni. Znanstveniki sicer pravijo, da je življenjska doba koronavirusa na mehkejših materialih, denimo kartonu (in časopisnem papirju) precej krajša kot na kovini ali trdi plastiki, kjer lahko klica koronavirusa preživi tudi več dni. Vseeno pa je jasno, da tudi tisti (starejši) del populacije, ki je bil doslej glavni kupec tiskanih medijev, zaradi strahu pred okužbo ne bo ravno več brezskrbno listal po tisku (časopisih, revijah), ob tem pa si po možnosti še kdaj pa kdaj obliznil prste. Takšni časi bodo počasi postali zgodovina. Koronavirus bo zdesetkal bralstvo tiskanih medijev zaradi razloga, ki ga niti najbolj genialni medijski eksperti niso mogli predvideti. Neverjetno, mar ne?

 

Da se zavedajo grozeče usode, so nekateri medijski lastniki tudi pri nas že nakazali. Tisti, ki večino prihodkov ustvarjajo s tiskanimi edicijami, bodo morali temeljito preučiti možnosti, kako bi še naprej ohranili svoje bralce. Predstavljam si, da bodo "koronakrizo" relativno uspešno prestale revijalne edicije, ki jih založniki lahko elegantno zaščitijo s PVC folijo, tako da bodo njihovi kupci oziroma bralci psihološko pomirjeni. Ovijanje seveda ni zastonj, vendar je to strošek, ki je še vedno cenejši od zaustavitve tiska in posledičnega propada podjetja.

 

 

Napovedi futurologa Rossa Dawsona o izumrtju dnevnega tiska bo močno pospešil koronavirus ...

 

 

Težje, neprimerno težje bo medijskim hišam, ki izdajajo dnevni tisk. Strošek plastificiranja na dnevni ravni bi bil preveč ubijalski, da bi si ga lahko vsi privoščili. Zaradi tega - no, ne samo zaradi razmisleka o zaščitnem ovijanju, pač pa zaradi splošnega občutka, da je treba preventivno začeti z zmanjševanjem stroškov - so izdajatelji tiskanih medijev v zadnjih dveh tednih pred velikanskimi izzivi. Še posebej to velja za lastnike Dela in Slovenskih novicDnevnika, Večera, Svet24, Financ in Primorskih novic.

 

Jasno je, da vsi ne bodo preživeli večmesečne "koronakrize" na medijskem trgu. Med njimi so tudi takšni, ki bi sicer lahko financirali tekočo izgubo iz poslovanja, vendar skoraj zagotovo ne bodo načenjali svoje ekonomske substance le zato, ker bi želeli ohraniti novinarska delovna mesta. Stojan Petrič, denimo, bo moral še bolj rigorozno optimizirati stroške na Delu in Slovenskih novicah, kar bi lahko pomenilo tudi nov, še bolj drastičen val odpuščanj. Nič manj ne bosta na udaru Haklov Večer ali Petanov Dnevnik, kjer je nameravana združitev v takšnih okoliščinah preveč tvegana, da bi se jo kdo sploh loteval. Dnevnik utegne biti celo šibkejši člen v tej španoviji, saj likvidnost ohranja v glavnem po zaslugi Nedeljskega dnevnika, za katerega pa velja, da mu bralstvo dobesedno izumira.

 

Ni čudno, da se je ta teden že pojavil namig, da bo ena izmed časopisnih hiš vsaj začasno zaprla dnevno edicijo in prešla na tednik, hkrati pa okrepila spletno izdajo. Takšna poteza je bržkone edina racionalna in za slovenske razmere tudi zelo korektna, kajti v prohodnjih dneh in tednih bomo v glavnem poslušali medijske jeremijade o tem, kako država ne vidi in ne sliši tragedije, ki je zadela naše medije; o tem, kako bi vlada morala subvencionirati te medije, pomagati njihovim tajkunskim lastnikom, da ne bi propadli itd.

 

Takšni "apeli" se bodo dejansko pojavili in takrat nam bo postalo slabo vsem, ki se borimo na trgu sami za svoj obstoj, brez kapitalskih ali političnih botrov. Da bi vlada v imenu davkoplačevalcev finančno pomagala zasebnim medijskim hišam, ki so v lasti notoričnih tajkunov, je nekaj najbolj perverzenega, kar si lahko predstavljam. Sploh, ker bodo v zraku lebdele težke besede o solidarnosti, družbenem poslanstvu medijev, odgovornosti, pravici do informiranja in podobnem. Vse za to, da ne bi bilo treba izgube pokrivati iz lastnega žepa. Vse za to, da bi lahko še naprej zlorabljali pravico do obveščenosti in do onemoglosti izkoriščali prekarce med novinarji. Če so medijski tajkuni res v tako nezavidljivem položaju, da potrebujejo finančno pomoč države, potem naj pristanejo na zmanjšanje lastniškega deleža, ki naj se razdeli vsem tem prekarcem. Me prav zanima, če bo potem koga še zanimala takšna "subvencija" ...

 

 

P.S.

 

Branost portala+ se je od začetka februarja, ko smo prvič napovedali nevarnost epidemije koronavirusa tudi v Sloveniji, opazno povečala. V zadnjem mesecu smo imeli prek 110.000 različnih bralcev, ki so ustvarili skoraj 400.000 klikov, kar je najboljši rezultat v zgodovini našega medija. Ob tej priložnosti bi se rad za ta uspeh zahvalil vsem našim sodelavcem - med njimi še posebej dr. Blažu Mrevljetu - in tudi zasebnim donatorjem, ki ste nam v teh negotovih časih namenili svoj denar, da bi lahko kot medij še naprej čim bolj samostojno in neodvisno opravljali svoje delo. Hvala vam!

Nazaj