Portal Plus

Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!

Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli drugi krizo, ampak gre za izredne razmere, ki so podobne vojnemu stanju! Evropske države so reševanju svojih nacionalnih ekonomij namenile osupljive pakete pomoči, deset- in celo več stomilijardne zneske. Če bi ta denar primerjali z dvema milijardama, ki naj bi jih slovenska vlada namenila slovenskemu gospodarstvu, takoj ugotovimo, da razmerja enostavno ne vzdržijo primerjav. Če bi, denimo, upoštevali paket za reševanje države, ki ga je sprejela Avstrija (38 milijard evrov), potem bi glede na velikost oziroma BDP morali pri nas za reševanje prihajajoče krize, ki bo največja v zgodovini moderne dobe, pripraviti med 9 in 12 milijard evrov!

27.03.2020 17:20
Piše: Mark Stemberger
Ključne besede:   Covid-19   koronavirus   Slovenija   pomoč   gospodarstvo   likvidnost   Francija   Nemčija   Avstrija   naročila

Zelo bi pomagalo, če bi bili vsi člani vladne ekspertne skupine kdaj v vlogi podjetnikov in direktorjev podjetij. Samo tako bi morda razumeli, kaj pomeni se izpostaviti surovi in neizprosni dinamiki trga ter občutiti na svoji koži stres likvidnosti in resnično odgovarjati za svoje odločitve in rezultate svojega dela z vsem svojim premoženjem!

 

Francija je zaustavila vse reforme! Predsednik Macron je pozval vse socialne partnerje, da se združijo v času izrednih razmer in francoskemu gospodarstvu namenijo 300 milijard evrov. Stroški za vodo, plin, elektriko in najemnine bodo zamrznjene. Francija ustanavlja poseben solidarnostni sklad. Kot pravi Macron, nas bo to obdobje veliko naučilo: naša prepričanja in gotovost bodo pometena (pod preprogo), mnoge stvari, ki so na videz nemogoče, se bodo zgodile. Kljub vsemu pa francoski predsednik poziva vse, da po nepotrebnem ne razširjajo panike.

 

Nemčija je ("za začetek") pripravila paket 750 milijard evrov za ohranjanje svojega gospodarstva. Pri tem je za svoje gospodarstvo pripravila tudi neomejene kreditne linije. Velika Britanija je ponudila gospodarstvu paket pomoči v višini 330 milijard funtov (cca. 375 milijard evrov); pri tem britanski chancellor (finančni minster, op. ured.) poudarja, da bodo "naredili karkoli je potrebno" za ohranjanje gospodarstva. Zagotovil je, da če bo to potrebno, se pri tem ne bodo ustavili (vir).

 

 

 

 

Avstrija je za reševanje svojega gospodarstva naprej ponudila 4 milijarde evrov, potem, ko jih je gospodarstvo "izžvižgalo" pa so pripravili paket, težak 38 milijard evrov. Če bi to prevedli v jezik per capita, vidimo tu razmerja med 4,5-krat do 6-krat (ustrezna razmerja glede na BDP naj povedo ekonomisti, ki imajo te podatke). Če to pomoč gospodarstvu prevedemo na ustrezna razmerja v Sloveniji, bi morali pri nas imeti pripravljenih med 9 do 12 milijard evrov za pomoč gospodarstvu. Hkrati pa ne pozabimo, da so omenjena tri gospodarstva ne samo med najboljšimi v Evropi, temveč tudi na svetu. Samo Avstrija ima na primer produktivnost okoli 75.000 EUR/capita, kar je dvakrat toliko kot pri nas. Pa delajo Avstrijci dvakrat več kot mi? Znajo dvakrat več kot mi?

 

 

Kitajska: Za 4.000 milijard evrov stroškov

 

Izredne razmere so nastopile, ne da bi to načrtovali. In takšnih razmer v moderni zgodovini ne pomnimo. A pametni, strateško podučeni in dolgoročno razmišljujoči politiki in gospodarstveniki v tej situaciji vidijo (sebične) priložnosti za prerazporeditev moči, za utrjevanje in za povečanje svojega vpliva na svetu. Francija želi nazaj svojo nekdanjo slavo in gospodarsko moč, Nemčija želi ohraniti in povečati svoj gospodarski in politični vpliv; obe državi pa dobro vesta, da bosta v sodelovanju skupaj dosegli precej več, kot pa vsaka zase, ergo "nemško-francoski vlak".

 

Velika Britanija se želi na novo pozicionirati v svetu in vidi zdaj priložnost za ponoven vzpon padlega imperija; Brexit je trenutno samo še "obrobna tema", celo več: zaradi ločitve od bruseljske birokracije vidi Britanija tu priložnost dokazati okostenelost, neživljenjskost ter počasnost EU.

 

Medtem se ZDA krčevito borijo proti Kitajski ter njenemu modelu državnega kapitalizma, ki je trenutno epidemijo, vsaj za zdaj, premagal z uporabo vojaško-diktatorskih metod, ki so značilne za avtokratske, enopartijske sisteme oziroma za obdobja vojaških režimov (Francija, npr. želi po vzoru Kitajske s podobnim kratenjem osebnostnih pravic uspešno zaustaviti širjenje te pandemije; kdo še bo sposoben vpeljati policijsko uro ter omejeno gibanje v demokratičnih državah? Tukaj gre za tekmo med demokratičnim in avtokratskim modelom vodenja družbe). In ZDA so namenile gospodarski stimulus, ki mu Zahod ne poza para: 2.000 milijard dolarjev, pri čemer pa The Economist že piše (26. marec 2020), da bo verjetno v kratkem potreben vsaj še en tak paket. Kitajska je menda točno toliko porabila za omejitev in odpravo epidemije na svojih tleh: 4.000 milijard evrov.

 

 

Koronavirus in spopad civilizacij

 

Ta pandemija je dejansko borba med različnimi družbenimi sistemi ter dolgoročnimi geopolitičnimi in strateškimi usmeritvami držav. Mnoge države bodo znale izkoristi to zmedo, vidijo priložnost zase (pa naj to zveni v tem trenutku še tako abotno) in bodo pomagale svojim gospodarstvom na način, ki bil v normalnih razmerah najmanj kritiziran, v dobrih pa neposredno gospodarsko in politično kaznovan. A rokavice so zdaj snete, tečeta znoj in kri, zmagovalci tega spopada pa se že kažejo na obzorju.

 

Kje bo v tej igri končala Slovenija? Vse je odvisno od smelosti, predrznosti in strateške usmeritve naše države. Od tega, ali bomo enkrat za spremembo znali biti malce manj poslušni, precej manj hlapčevski, dosti bolj nesramni in bomo končno pokazali, da smo se v 45 letih skupnega življenja z jugoslovanskimi narodi navzeli vsaj malo njihove prepotentnosti in samozavesti. Pokažimo tisto državniško držo, ki jo veliki narodi znajo med in po končanih medsebojnih velikih konfliktih.

 

Christine Lagard v članku Odziv ECB na izredne razmere zaradi koronavirusa (vir) pravi, da je ECB 18. marca 2020 napovedal izredni program nakupa vrednostnih papirjev v višini 750 milijard evrov plus 120 milijard evrov, ki so jih že napovedali 12. marca 2020. Denarja je torej očitno dovolj. Pa še več ga bo, če bo potrebno glede na razvoj pandemije Covid-19.

 

Slovenija mora rešiti svoje gospodarstvo! Druge države to že delajo, mi pa se še vedno pogovarjamo, kaj bi in kako bi?! Nemški Schwarze Null je postal romantični spomin, fiskalna vzdržnost relikt nekih drugih časov. Tudi Egon Zakrajšek trdi, da zdaj ni čas razpravljati o fiskalnem pravilu: "Najbolj optimističen scenarij je, da bo recesija kratka in v obliki črke V" (vir) in pravi, da je zdaj gledanje na ustrezna finančna razmerja tako, kot da bi gasil hišo, pri tem pa gledal na porabo vode na števcu za vodo ...

 

V ZDA bodo v prvem koraku pomagali sektorju malih in srednjih podjetj, MSP (manj kot 500 zaposlenih) s 350 milijardami dolarjev; podjetjem bodo dali posojilo brez obresti do 10 milijonov dolarjev za plače zaposlenih, za najemnine in druge operativne stroške. Če podjetja ne bodo odpuščala, bo to posojilo postalo nepovratno! Če bodo odpustila 10 % svojih zaposlenih, bodo morale vrniti 10% tega posojila itn. (vir).

 

 

Čas za novo priložnost, New Deal

 

Skratka, primerov, kako se to dela, imata naša vlada in njena ekspertna skupina ekonomistov več kot dovolj. A sta tu potrebna pogum in vizija, jasno, tudi predrznost, in resnično razumevanje situacije podjetij ter empatija do trpečega gospodarstva. Zelo bi pomagalo, če bi vsi člani te skupine kdaj bili v vlogi podjetnikov in direktorjev podjetij. Samo tako bi morda razumeli, kaj pomeni se izpostaviti (surovi in neizprosni) dinamiki trga ter občutiti na svoji koži stres likvidnosti in resnično odgovarjati za svoje odločitve in rezultate svojega dela z vsem svojim premoženjem. In če bi imeli za seboj tudi kakšen poraz in ne samo akademske kariere, bi precej bolj doživeto čutili, kako se danes počutijo hotelirji, gostinci, lastniki fitnes centrov s krediti, piloti, frizerke, vsi direktorji vseh podjetij, ki so jim prihodki upadli na nič čez noč, ali pa so v prostem padu. Modrovati iz selektorske klopi je lahko, še posebej, če za rezultat nisi sam odgovoren in če te banke ter dobavitelji ne stiskajo v kot …

 

Vlada je prek posrednih kanalov regionalnih gospodarskih zbornic že prejela usklajen predlog podjetij v Podravju za ohranjanje LIKVIDNOSTI slovenskih podjetij in ukrepe za izboljšanje likvidnosti v slovenskih podjetjih v času izrednih razmer (ne gre za finančno ali nepremičninsko ali kakršnokoli krizo; gre za izredne razmere, ki so podobne vojnemu stanju!). Ta predlog je namenjen predvsem temu, da se pripravi podjetja za ponovni gospodarski odboj, ki bo sledil koncu pandemije in ko se bo kolektivna histerija malce polegla. Do tega bo prišlo slej ko prej. 

 

Podobno kot vidi Francija, Nemčija, Velika Britanija ali Avstrija to situacijo, imamo tudi mi (tj. slovensko gospodarstvo) neverjetno priložnost. Naredimo lasten New Deal. Zdaj je čas, da gremo lahko VSI SKUPAJ naprej. Ta "deal" pa potrebujemo TAKOJ! Nekaj zgledov dobrih prak« že imate (beri zgoraj), tako da vam ni potrebno vse skupaj pričeti ali delati ad uovo. Kozmetični popravki in polovične rešitve ne bodo pomagale (i.e. prestavitev davčnih obveznosti ali neka manjša posojila – če se hipno in v celoti zaustavijo prihodki in/ali ni prilivov): ni denarja za plače, ne moremo poravnati obveznosti do države in dobaviteljev. Vsa podjetja v turizmu in gostinstvu so v tem položaju, vsi mali s.p.-ji ter obrtniki vezani na velika podjetja, ki zdaj zaradi Covid-19 stojijo, nimajo denarja! Letalstvo je prizemljeno, piloti in letališča brezposelna, smučišča, letovišča, fitness klubi, maserji, frizerji, trgovine z oblekami in obutvijo etc. In še bi lahko našteval.

 

 

Imamo izjemne potenciale!

 

Priložnost imamo postati to, kar bi v normalnih razmerah težko ali pa bi potrebovali precej več časa: postanimo visoko tehnološka, napredna industrijska družba, ki živi v enem najlepših predelov Evrope, ki leži na geografskem presečišču med vzhodom in zahodom, med severom in jugom Evrope, in ki bi lahko zaradi človeškega potenciala intelekta prebivalcev Slovenije ter ustrezne mentalitete postal best cost country. Pričnimo udejanjati projekte pametne specializacije, digitalizacije, Industrije 4.0 z robotiko in avtomatizacijo ter elementi umetne inteligence (i.e. strojno učenje), osredotočimo se na industrijske segmente, ki predstavljajo prihodnost. O tem so mnogi že razmišljali in pisali, tako da na tem mestu ni potrebno več kot to: imamo izjemne potenciale. A potencial je kot neprebrana knjiga v naši knjižnici. Pa tudi prebrana knjiga ni dovolj, če tega znanja ne uporabimo in ga ne znamo pretvoriti v vrednost, ki jo potencialni kupec prepozna in prizna.

 

In spet, podlaga vsemu je obstoj in ohranitev likvidnosti večine podjetij v Sloveniji, podobno kot po vsej Evropi. In kmalu v večjem delu sveta. Če želimo kapitalizirati na zgoraj nakazanih priložnostih in uresničiti del naših ambicij, je potrebno zasledovati tri cilje:

 

  • kratkoročni cilj (beri TAKOJ): OHRANJATI podjetja v DELUJOČEM stanju! To je conditio sine qua non! Če podjetja delujejo in če so ljudje zaposleni (in NE prestrašeni ali na borzi zaradi pozitivnih kratkoročnih učinkov odpuščanja na izkaze podjetij), imamo podlago za izjemen gospodarski odboj, ko se bodo izredne razmere končale. Še vsaka takšna situacija (kriza, izredne razmere) je imela svoj začetek in svoj konec. Tudi te izredne razmere se bodo enkrat zaustavile! Na Kitajskem so se po dveh mesecih in pol! Tudi pri nas se lahko končajo tako hitro; menda smo kar disciplinirani.

 

  • naš srednjeročni cilj (5 do 10 let) mora biti povečati KONKURENČNO SPOSOBNOST slovenskega gospodarstva skozi učenje, vlaganje v organizacijsko znanje, izboljševanje organiziranosti, vpeljevanje visokih in visoko produktivnih tehnologij, digitalizaciji, avtomatizaciji in robotizaciji naših industrijskih subjektov, (inteligentne) aplikacije vseh elementov umetne inteligence, usmerjeno vlaganje v raziskovalna področja, kjer imamo komparativne prednosti, pritegnitev najboljših kadrov na svetu v ta čudoviti konec Evrope, kjer je narava čista, voda pitna, gozdovi zdravi, v jezerih in rekah se lahko kopamo, kjer znamo reciklirati smeti bolje kot kjerkoli in kjer so ljudje prijazni in odprtega duha.

 

  • dolgoročni cilj (10 do 20 let) pa mora biti repozicioniranje Slovenije kot best cost country ter kot visokotehnološki in industrijski hub Evrope, kjer evropska in globalna podjetja dobijo najvišjo vrednost za svoj denar. Kjer imamo vpeljano visoko tehnologijo, znamo povezovati raziskovalno in akademsko sfero z industrijo, kjer so vpeljana vrhunska proizvodna načela tako v proizvodnih podjetjih, ki jih udejanjamo v tovarnah prihodnosti, kot tudi v storitveni dejavnosti, in to z ravnijo storitev in odnosov do kupcev, kot ga poznajo samo v world-class podjetjih in organizacijah na svetu. Kjer se vse skupaj dogaja v državi, kjer smo prvi spoznali, kaj pomenijo načela vitke proizvodnje na ravni državne uprave in imamo "vitko državo", zaradi česar imamo lahko nizke davke, ki privlačijo domače in tuje investitorje. Pri čemer pa je socialna država najmanj enaka skandinavskim državam in imamo javni zdravstveni sistem, ki je podobno učinkovit kot zasebni v najbolj razvitih državah.

 

 

Kot nas uči Steven Covey (The 7 habits of highly effective people): "first things first". Najprej moramo poskrbeti za likvidnost podjetij (vseh velikosti)! Glej primer ZDA. Pa Francije, Nemčije, Velike Britanije in Avstrije.

 

Večina podjetij in direktorjev v Sloveniji se zaveda pomena CSR oz. korporativne odgovornosti podjetij do socio-ekonomskega okolja, v katerem živimo in delamo. Nenazadnje, večina podjetij redno plačuje visoke davke in prispeva k razvoju države ter svojega okolje, poleg njihovih zaposlenih. Zato podjetniki vidimo državo kot partnerko v tem projektu, ki pa ji želimo odkrito in neposredno predstaviti, da je ZDAJ čas, da država (i) prepozna, (ii) prizna in (iii) kvantificira naš prispevek k dosedanjemu življenju prebivalcev in države Slovenije ter (iv) vrne nazaj del tega, kar od nas prejema že leta. Naše sporočilo državi je, da brez nas - številnih podjetij SME- bo država precej težje funkcionirala ali pa sploh ne, z nami pa precej lažje. Kakšen je prispevek posameznega podjetja, je enostavno izračunljivo in še bolj enostavno dokazljivo.

 

 

Likvidnost, preskrba, masovna psihoza ...

 

Slovenija se mora pričeti obnašati kot DOLGOROČNI INVESTITOR! Za vzor samo poglejmo Macrona in francoske poteze. Vsakomer je jasno, da so to strateške in dolgoročne poteze človeka, ki mu ni mar za ponovno izvolitev, temveč mu gre za dobrobit Francije. Učimo se od njega! Francija se želi postaviti ob bok Nemčiji in prehiteti Veliko Britanijo. Kaj pa je naša ambicija? Anthony Robbins (npr. Awaken the giant within) nas uči, da se bojmo prenizkih ambicij in ne previsokih ambicij!

 

Ekonomisti nas opozarjajo na supply shock. Trije profesorji ekonomije, Dušan Mramor, Črt Kostevc in Aljoša Valentinčič pa v Sobotni prilogi časnika Delo (vir) 21. marca 2020 v članku Tudi crknjena mačka se odbije, ko pade na tla pravijo, da je ključno, (i) da podjetja preživijo, (ii) da potrebujejo konservativno strukturo financiranja in (iii) da se bomo najprej soočili s krizo dobave (supply shock).

 

 

 

 

 

No, mi ta supply shock že doživljamo … Material in komponente so vedno bolj redke oziroma vedno teže prihajajo do nas (zaprtje tovarn, zaprtje meja, močno okrnjene oskrbovalne verige). Dobavitelji se želijo zavarovati in od nas že zahtevajo avansna plačila ter poplačila odprtih/zapadlih terjatev – to pa predstavlja izjemno povečan pritisk na likvidnost (še delujočih) podjetij, ki se jim v teh razmerah ZELO povečujejo potrebe po obratnih sredstvih. Prilivi pa so negotovi in jih v danih razmerah težko dobimo, saj so naši kupci precej večji od večine svojih slovenskih dobaviteljev. Zaradi tega likvidnostni krč, ki trenutno duši vedno več slovenskih podjetij, ki danes še obratujejo. In situacija se vsak dan slabša, saj obveznosti ne čakajo in v tej situaciji zapadajo, ne da bi podjetja imela možnost jih pokriti s prilivi.

 

Naslednji fenomen je masovna psihoza zaradi virusa Covid-19. Zdaj vsak, ki samo malce kihne ali je utrujen, ostane doma po nasvetu zdravnikov, "za vsak slučaj". Sodelavci in/ali mimoidoči pa takšno osebo že stigmatizirajo in celo demonizirajo … A pred to pandemijo nihče ni bil utrujen od dela ali športa? Nihče ni kihnil?" In na čigavo breme gredo bolniške?!? Seveda nas, delodajalcev. Danes (25. marca 2020) imamo v našem podjetju Agis Technologies 21 ljudi odsotnih, to je 20 % vseh zaposlenih … Tudi ostala podjetja v naši bližini imajo težave zaradi "bolniških" odsotnosti. Pa ne samo v Podravju.

 

 

 

Naročila se pa celo povečujejo ...

 

Zdravniki so preobremenjeni in trenutno ne upajo zavrniti bolniških staležev. Mi, delodajalci pa nimamo prav nobenega vzvoda, da ljudi prepričamo, naj se vrnejo na delo. Ostanejo nam samo prijaznost in vztrajnost pri klicanju ljudi na delo. Kam smo prišli, da prav prijazno prosimo ljudi po telefonu, da pridejo na delo? (Toliko o tem, kako surovi in neizprosni so delodajalci do svojih zaposlenih). Pri tem pa moramo angažirati vse druge ljudi v podjetju, da pridejo pomagati delati v proizvodnjo. Dolgo tako ne bo šlo …

 

Ironija je, da se nam v industriji naročila načeloma ne manjšajo. Dogaja se celo obratno: nekateri kupci (ne avtomobilska panoga!) nas prosijo in sprašujejo, ali bomo stvari lahko naredili in dostavili. Drugi nas prosijo, če bi prevzeli orodja nekaterih drugih (italijanskih) dobaviteljev. Delo torej je! In ga bo še precej več – a manjka nam likvidnosti ter ljudi! Tudi za april in maj (2020) vidimo celo zelo dobra naročila, a če ne bomo imeli denarja ter ljudi, naročil ne bomo mogli izpolniti. In če se česa spomnimo iz 2009, potem je to, da smo od aprila 2009 pa do konca leta 2009 imeli enormne pritiske s strani kupcev, da smo nadomestili izpad proizvodnje november 2008 do april 2009.

 

 

Teorija črnega laboda

 

Vsem in vsakomer med nami je pomembno, da gre vsakomer med nami dobro. Ko gre nam dobro, potem lahko pozitivno prispevamo državi in našemu socioekonomskemu okolju. Zdaj imamo višjo silo, nekaj, česar do sedaj še nihče med nami ni doživel in se na to ni mogel pripraviti. Takšnega črnega laboda (Black Swan Theoryvir) še nismo videli, pa jih je bilo že kar nekaj. Kot pravi Taleb, vsak črni labod je poseben. Občutek imam, da smo zajadrali v jato črnih labodov: Covid-19, trgovinska vojna, naftna vojna, Brexit, potencialni razpad EU, migrantska kriza in še bi lahko našteval.

 

Svet pa kljub vsemu potrebuje dobrine in storitve. Te zagotavljamo industrijska podjetja. In teh potreb je vedno več. Zdaj je fenomenalna priložnost, da tole izkoristimo. A moramo prebroditi likvidnostni krč. Podjetja morajo imeti denar za plače, fiksne stroške, nabavo materiala in storitev ter za kredite. V našem predlogu vladi so naslovniki prejeli natančen zapis, kakšna so pričakovanja podjetij. 

 

Ni rešitev, da vse ljudi pošljemo na Zavod za zaposlovanje in tako postanejo breme države. Če država ne bo nič naredila, se bo to tako ali tako zgodilo. Lahko pa država razume, da se mora obnašati kot DOLGOROČNI INVESTOR in da mora ZDAJ pomagati. Država ima (naš!) denar in ga ima na voljo, lahko pa manjkajoči denar dobi. Če kdaj, je ZDAJ svet preplavljen z denarjem. Uporabimo ga za prave stvari! Tu ni velike znanosti in modrosti. Denar oziroma kisik potrebujemo TUKAJ in ZDAJ!

 

Bolj, ko bo država pomagala zdaj, HITREJE, ko se to zgodi, boljše možnosti imamo za ohranjanje slovenskega gospodarstva in pripravo na odboj. In denar je! Zgoraj lahko vidite, koliko denarja namenjajo posamezne države za reševanje svojih gospodarstev. Do sedaj smo bili deset let v bikovskem trendu in denarni presežki so izjemni (naj se tu z razlago in številkami vključijo ekonomisti), zato je situacija, kar se denarja tiče, absolutno obvladljiva. In prav vse zgoraj omenjene države so izjavile, da se ne bodo ustavile, če trenutne spodbude gospodarstva ne bodo zadoščala. Nenazadnje, denar je "samo" ideja že vse odkar so ločili dolar od zlatih rezerv (Nixon, 1971).

 

 

POST SCRIPTUM: vse morebitne "vojne dobičkarje" in izkoriščevalce te situacije boste imeli čas iskati in poloviti v prihodnjih mesecih oziroma po koncu izrednih razmer. Tudi nürnberški procesi so se zgodili šele po drugi svetovni vojni. Sistem vedno zlorablja manjšina, a zaradi tega država ne sme oškodovati večine delodajalcev, ki mislimo dobro in delamo dobro.

 

Mark Stemberger, Agis Technologies

Nazaj