Portal Plus

Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo

Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za nadaljevanje prvega, je pravzaprav nepomembno. Tisto, kar zagotovo vemo, je to, da se okužbe k nam tokrat širijo iz Balkana, kamor so jih med prazniki prinesli "gasterbajterji" iz severnih dežel. Med sproščenim druženjem s sorodniki, na zabavah in porokah so ga še razširili, tako da so Severna Makedonija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora in zdaj očitno tudi že Hrvaška postale glavna evropska žarišča koronavirusa. Toda ko so se okuženi iz Balkana začeli vračati v države, kjer živijo in delajo, so seveda virus prinesli tudi tja, kar pojasnjuje nagel porast okužb v Švici, Avstriji in žal tudi - Sloveniji.

07.07.2020 11:15
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   covid-19   Slovenija   Hrvaška   meja   Balkan   epidemija   turizem   počitnice   rdeči seznam

Foto: Posnetek zaslona / STA

Ukrepi za zajezitev novega vala okužb so nujno zlo, izključena ni niti zapora meje s Hrvaško, vendar pa je glede na spomladanske izkušnje z epidemijo jasno nekaj: repriza spomladanskega "lockdowna" je nepredstavljiva, saj bi za slovensko ekonomijo pomenila katastrofo.

Statistika na globalni ravni ponovno nakazuje na zelo zaskrbljujoče trende, saj število okužb narašča, pri čemer pa se je - in to strokovnjake vsaj malce pomirja - zmanjšal trend umrljivosti. Pristaši teorije zarote, zanikovalci virusa in vsi tisti, ki mislijo, da je bil t.i. švedski model najboljši odgovor na epidemijo novega koronavirusa, zaradi tega zmagoslavno dvigujejo roke: manjša smrtnost ob naraščanju obolelih naj bi po njihovem prepričanju dokazovala, da je virus ob številnih mutacijah oslabel.

 

Na lestvici najbolj prizdetih držav še vedno krepko vodijo Združene države Amerike s 3 milijoni okuženih in več kot 133.000 mrtvih, sledi Brazilija z 1,6 milijoni okuženih in skoraj 66.000 mrtvih. Zanimiv detajl, ki je skupen ZDA in Braziliji: oba desničarska predsednika, Donald Trump in Jair Bolsonaro, sta se dolgo časa posmehovala virusu oziroma pandemiji in odlašala z nujnimi ukrepi. Pri čemer je Trump v neki točki vseeno popustil in pristal na zajezitvene ukrepe, ker se je očitno ustrašil, da bi v nasprotnem ogrozil svojo predsedniško nominacijo. Bolsonaro pa je do zadnjega trmasto vztrajal pri politiki "normalnosti", dokler niso danes mediji objavili, da ima tudi sam vse simptome koronavirusa in da je verjetno okužen.

 

 

Balkanski Wuhan

 

V Evropi , ki zadnje tedne ni več svetovno žarišče številka ena, pa se število okužb ponovno dviguje tam, kjer je čutiti vpliv migracij z balkanskega polotoka. Kot smo že uvodoma zapisali, se je med junijskimi prazniki iz severa in zahoda Evrope predvsem v države nekdanje Jugoslavije vrnilo kar nekaj zdomcev in delavcev na začasnem delu, ki so virus očitno prinesli s seboj in ga ob neupoštevanju socialne distance in higienskih standardov razširili med svojimi sorodniki in prijatelji. Posledica je bilo naglo naraščanje okužb v Severni Makedoniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni Gori, kmalu pa je sledila še Hrvaška, ki je zaradi poletne turistične sezone pred tem zelo "razrahljala" ukrepe za državljane članic Evropske unije kot tudi nekaterih sosednjih držav, denimo Bosne in Hercegovine. Ko se je število okužb drastično povečalo, je bilo že propozno. Svoj prispevek k širjenju Covid-19 bodo zagotovo imele tudi nedeljske parlamentarne volitve, vendar bo to statistično zabeleženo šele v drugi polovici tedna ali celo kak dan kasneje. Doslej se je potrdilo, da so volitve idealna priložnost za razmnoževanje virusa in da so države, kjer so kljub pomislekom izpeljali volitve, kasneje beležile skokovit porast okužb (šolski primer v Evropi za to je Francija).

 

 

Hrvaška je zaradi turizma zelo sprostila zaščitne ukrepe - kar se ji že negativno obrestuje. (Foto: Euronews)

 

 

V Sloveniji, ki je deloma tranzitna deloma ciljna država za balkanske migracije, se je zgodilo podobno kot v Avstriji ali Švici: med prebivalci, ki so med prazniki "skočili" na obisk k svojim domačim v Bosno, Srbijo ali Severno Makedonijo, so se pojavile prve okužbe, ki so se potem razširile naprej. Prišlo je do lokalnih epicentrov okužb; medicinska sestra, ki je vikend preživela med svojci na Balkanu, se je v Slovenijo vrnila okužena in virus potem prenesla na nekaj pacientov in kolegov. Podobno se je zgodilo še v ducatu primerov. Eden izmed bolj zaskrbljujočih trendov je tudi laganje oziroma zavajanje mejnih organov, kajti državljani, ki so se vračali v Slovenjo, niso po resnici povedali, od kod prihajajo. Posledica takšnega obnašanja so bili strožji ukrepi na mejah, ki jih je uvedla slovenska vlada. Kakšne sankcije čakajo tiste, ki so bodisi lagali glede države, iz katere so prišlo v Slovenijo, bodisi so okuženi še vedno hodili v službo in razširjali virus, je pomembno vprašanje že zaradi generalne prevencije. Kajti konec koncev gre (tudi) za kaznivo dejanje, kazen zanj pa bi bila smiselna le, če bi bila visoka denarna, denimo 5.000 evrov.

 

 

Specialna koronavojna 

 

"Pravkar mi je prijateljica iz Avstralije pisala, da so na njihovi televiziji rekli, da se meja med Slovenijo in Hrvaško zapira! Torej pri njih se je že zaprla, mi imamo še osem ur časa, da se vrnemo iz Hrvaške, da ne bo prepozno." To je samo eno izmed sporočil, ki se te dni vrtijo po družbenih omrežjih, zlasti Facebooku. Kljub temu, da je v teh objavah, ki sicer ne delujejo kot izdelki klasičnih spletnih trolov, pač pa jih podpisujejo običajni, resnični ljudje z imeni in priimki, kup nesmislov in celo očitnih izmišljotin, pa lahko vseeno najdemo nekaj skupnih imenovalcev.

 

Vsa sporočila izhajajo iz ene in iste predpostavke: da je zaprtje meje med Slovenijo in Hrvaško neizogibno, takorekoč vprašanje časa. Toda tega podatka danes nima nihče, tega ne ve nihče, še celo premierja Janez Janša in Andrej Plenković ne. Glede na dosedanje trende je sicer možno napovedati, da bo zelo verjetno kmalu prišlo do strožjega mejnega režima s Hrvaško, če se število okužb ne bo začelo zmanjševati. Hrvaška utegne že ta teden pristati na t.i. rdečem seznamu, nas je opozoril vir blizu vlade, ki poudarja, da je vse odvisno od politike novega starega hrvaškega premierja Plenkovića; če so do nedelje zavestno blažili občutek resnosti razmer zaradi volitev, potem je bilo že v ponedeljek teh izgovorov konec.

 

Epidemiološka slika na Hrvaškem je sicer slabša kot v Sloveniji, če gledamo število okuženih glede na populacijo, vendar je bistven podatek v številu testiranj: Hrvaška jih izvaja bistveno manj kot Slovenija, kar pomeni, da uradni podatki o številu okuženih na Hrvaškem ne morejo biti točni, saj so močno podcenjeni.

 

Uvrstitev Hrvaške na rdeči seznam pomeni 14-dnevno karanteno tudi za slovenske državljane.

 

 

Skratka, tisto, kar vemo, je to, da zaprtje meje oziroma uvrstitev Hrvaške na rdeči seznam ni nič drugega kot vprašanje časa, če se statistika okužb pri nas in na Hrvaškem ne bo popravila. Formalno bo razloge za ali proti ostrejšim sankcijam pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, odločitev pa je na koncu seveda politična in jo bo sprejela vlada. Slovenska je že pred začetkom poletne sezone z uvedbo turističnih bonov rešila domači turizem, ki bo preživel tudi brez tujih gostov. Hrvaška, na drugi strani, svojim državljanom ni dala ničesar, tujcev pa je letos glede na lansko sezono zgolj 25 do 30 %, in še to večinoma v Istri in Kvarnerju.

 

 

Rdeči seznam in zapora meje

 

Če oziroma ko se bo vlada odločila za zaporo meje, to ne bi pomenilo, da se slovenski državljani ne bi mogli vrniti v domovino. Ta del komunikacije je slovenska vlada doslej premalo poudarjala. Nikogar ne bomo pustili zunaj, bi morali posebej izpostaviti, kajti marsikdo se še spomni spomladanske kalvarije srbskih izseljencev, ki so se iz severa Evrope želeli vrniti v domovino, pa jih je Vučićev režim več dni pustil pred vrati, kar je sprožilo val ogorčenja. Slovenija seveda ni Srbija.

 

Tisto, kar bi se lahko zgodilo, če bi slovenska vlada Hrvaško vseeno uvrstila na t.i. rdeči seznam, je v najslabšem primeru odločba o 14-dnevni karanteni. Možno je tudi to, da bi Jelko Kacin v tem primeru pozval vse slovenske državljane, ki so na Hrvaškem, naj se vrnejo domov. Toda čas vrnitve je relativen: vlada bi teoretično lahko poslala vsakemu državljanu, ki je na Hrvaškem oziroma kateri drugi državi na t.i. rdečem seznamu, telefonsko sporočilo ali obvestilo, naj se čim prej (tj. takoj, ko je to mogoče) vrne domov, toda po drugi strani ne more in ne sme nikogar prisiliti k vrnitvi. Večina ljudi bi zagotovo sledila pozivu, ne pa tudi vsi. Nekateri bo želeli v celoti porabiti dopust, ki so ga že plačali, bodisi bi racionalno ocenili, da so v tuji državi kot turisti najmanj tako varni kot doma.

 

 

Zaščita ranljivih skupin

 

O tem, ali imamo v Evropi od konca junija dejansko opravka s t.i. drugim valom epidemije Covid-19, ali pa gre le za nadaljevanje prvega, še vedno potekajo razprave, vendar je to nebistveno, kajti trenutno se vsaka država sama odloča o nadaljnjih ukrepih, pri čemer nihče ne želi ponovne zapore, kakršno smo imeli spomladi na globalni ravni, ko se je življenje praktično ustavilo, posledice pa bomo čutili še več let. Morebitna repriza spomladanskega "lockdowna" je zaradi tega nepredstavljiva, saj bi tudi za slovensko ekonomijo pomenila katastrofo.

 

 

Evropska komisija je lansirala spletno platformo Re-open EU.

 

 

Vlada se je sicer včeraj odločila, da bo domove za starejše, socialno-varstvene zavode in zapore razglasila za ogrožena območja. Naslednji korak bi bila zapora. Obotavljanje se zdi razumljivo zgolj zaradi finančnih oziroma kadrovskih razlogov, kajti kot je znano je koronavirus spomladi zaradi prepočasne odzivnosti in neresnosti vlade Marjana Šarca najbolj prizadel ravno varovance domov za starejše, kjer je bila tudi večina od 111 doslej umrlih zaradi Covid-19.

 

Ob robu nacionalnih ukrepov za zajezitev novega vala potencialne epidemije Covid-19 pa se je prebudila tudi Evropska komisija, ki je objavila informativno spletno platformo Re-open EU (vir), ki v vseh 23 evropskih uradnih jezikih najdete bistvene podatke, potrebne za načrtovanje potovanja v države članice EU (informacije o prehodu meja, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, razpoložljivih storitvah ter različne praktične informacije za popotnike).

Nazaj