Portal Plus

Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije

Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše oblike tudi v odnosih s severno sosedo. Po Italiji in Hrvaški je Avstrija zdaj že tretja soseda, ki je oznanila, da ima s Slovenijo odprto bilateralno vprašanje. Tokrat ne gre za vprašanje izgnancev (ezulov) ali njihovih nepremičnin (Italija) niti za nerešeno mejno vprašanje (Hrvaška), pač pa za uradno priznanje maloštevilne, vendar dejansko še živeče nemško govoreče narodne skupnosti na Slovenskem, včasih imenovane tudi Staroavstrijci.

15.07.2020 00:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Staroavstrijci   priznanje   nemška narodna skupnost   Slovenija   Kočevarji

Slovenija se že vse od osamosvojitve otepa razprave o priznanju nemško govoreče manjšine in je bila pred leti pripravljena popustiti le toliko, da je obljubila, da bo ministrstvo za kulturo prek javnih razpisov vsako leto "pomagalo" kulturnim društvom nemško govoreče skupnosti na Slovenskem z 32.000 evrov subvencije za njihovo delovanje. 

O tem, da na današnjem slovenskem ozemlju še živijo ostanki nekoč številčne nemško govoreče narodne skupnosti (vir), formalno sicer ni več nobenega dvoma. Njihov avtohtoni obstoj so potrdili zgodovinarji in manjšinski eksperti. Vprašanje je le, kako si interpretiramo vprašanje številčnosti. Kajti pripadnikov t.i. Staroavstrijcev je pri nas morda le še nekaj deset do največ sto, kar pa že iz načelnih razlogov ne bi smelo biti ovira, da jim Republika Slovenija ne bi priznala statusa manjšine. In sicer po vzoru italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, ki sta ustavno priznani in zaščiteni.

 

Tako nekako bi lahko povzeli pričakovanja predstavnikov Staroavstrijcev pri nas, ki so zdaj dobila tudi formalno podporo Avstrije, saj se je zvezni parlament na Dunaju 8. julija takorekoč soglasno, z glasovi vseh petih poslanskih skupin zavzel za to, da Slovenija nemško govorečo skupnost naposled uradni prizna manjšino. Že četrtič so poslanci dunajskega državnega zbora pozvali svojo vlado, naj v bilateralnih odnosih s Slovenijo odpre vprašanje priznanja njene avtohtone nemško govoreče skupnosti. Avstrijski poslanci so pozvali zunanjega ministra Alexandra Schallenberga, da to stori v okviru dvostranske kot tudi evropske ravni.

 

Kočevarji so predstavljali najštevilčnejši del t.i. Staroavstrijcev na Slovenskem. 

 

 

32.000 evrov "nadomestila" za mir?

 

Morda ni naključje, da se je le dan pred tem parlamentarnim pozivom na Dunaju mudil slovenski predsednik Borut Pahor, ki je 13. julija s svojim italijanskim kolegom Sergiom Mattarello simbolično obeležil stoto obletnico fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu in prvič doslej poudaril nujnost zgodovinske pomiritve med narodoma, ki jih je usodno zaznamovalo 20. stoletje. Pahorja utegne zdaj Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji zaprositi za naklonjenost in podporo tudi pri reševanju njihove stiske, ki ni le načelne narave in povezana z vprašanjem formalnega statusa, ampak tudi materialne narave. Slovenska država je namreč zaradi ljubega miru pred leti obljubila, da bo vsako leto za delovanje nemško govorečih kulturnih društev v Sloveniji namenila 32.108,00 evrov, vendar je ta znesek letos ministrstvo za kulturo zaradi epidemije Covid-19 enostavno zamrznilo.

 

Znesek, ki je bolj kot ne simboličen - 32 tisoč evrov stane malce bolje opremljena Škoda Octavia -, je ključen za normalno delovanje teh društev. V Zvezi kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji namreč pravijo, da je zaradi odločitve o zamrznitvi teh sredstev za letošnje leto ogrožena izdaja društvenih glasil in organizacija tečajev nemškega jezika, ki so bistvenega pomena za posredovanje nemškega jezika, najverjetneje pa bodo odpadle tudi vse kulturne prireditve in dogodke.

 

 

Kočevarski Nemci so ustvarili svojo nemščino, kočevariščino in so del naše nacionalne identitete.

 

 

V zgodbi o vztrajnem zanikanju obstoja Staroavstrijcev v Sloveniji je zanimiva zlasti solidarnost, ki jo do te nepriznane manjšine izkazujejo nekateri avstrijski politiki slovenskih oziroma hrvaških korenin. Ob zadnji razpravi v dunajskem parlmentu je bila denimo zelo angažirana poslanka koalicijskih Zelenih in pripadnica slovenske narodne skupnosti Olga Voglauer, ki je podprla prizadevanja za priznanje nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji. Leta 2018 pa je ob zadnjem sprejemanju enakega sklepa v avstrijskem parlamentu solidarnost z nemško govorečo narodno skupnostjo v Sloveniji izražal Nikolas Berlakovich, poslanec Avstrijske Ljudske stranke in pripadnik manjšine gradiščanskih Hrvatov v Avstriji.

 

 

Niso bili vsi "Nemci" pri nas nacisti

 

Kaj je sploh bistvo nesporazuma med Slovenijo in Avstrijo, ko gre za vprašanje Staroavstrijcev? Fascinantno je predvsem to, da nihče ne zna racionalno pojasniti, kaj so dejanske ovire, da Slovenija ne bi tej maloštevilni, avtohtoni in nikogar ogrožajoči narodni skupnosti, ki je denimo na Kočevskem že stoletja del slovenske narave in družbe, naposled priznala podoben ali vsaj primerljiv status kot Italijanom in Madžarom? Izgovor o kolaboraciji z okupatorji ne vzdrži resne kritike, Kočevarji so bili celo žrtve preselitve, nikoli niso bili nacisti, s kolaboracijo imajo neprimerno manj od tistih Slovencev, ki so pod poveljstvom generala Rupnika prisegli zvestobo Veliki Nemčiji ...

 

Predvsem gre za čustveno vprašanje, ki je po krivici zgodovinsko obremenjeno. Na drugi strani je Avstrija to temo doslej vedno zelo diskretno in uvidevno obravnavala. Toda po dolgih letih čakanja so se očitno naposlušali vedno enih in istih izgovorov. V Zvezi kulturnuh društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji (Dachverband der Kulturvereine der deutschsprachigen Volksgruppe in Slowenien) so zadnja leta Dunaj večkrat prosili za podporo in pomoč, zdaj so očitno le dobili nekaj pozornosti. Vsekakor je za bodoče odnose z Avstrijo smiselno urediti tudi to vprašanje, pri čemer bi Avstrija v zameno lahko istočasno uveljavila tudi tista določila ADP (Pogodbe o ustanovitvi države Avstrije), ki priznavajo obstoj slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem in Sloveniji priznala status pogodbene stranke. Za meddržavne odnose bo očitno treba na obeh straneh še kaj narediti ...

 

 

PRAVICA DO POPRAVKA

 

Ministrstvo za kulturo zanika navedbe o zamrznitvi sredstev v članku ''Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije'', objavljenem dne 15. 7. 2020 na Portalu Plus. Ministrstvo v nadaljevanju pojasnjuje, da je dne 31. 1. 2020 objavilo Javni razpis za izbor kulturnih projektov programa, namenjenega pripadnikom nemško govoreče etnične skupine v Republiki Sloveniji, ki je bil odprt do 2. marca 2020. Ministrstvo je s postopkom začelo pravočasno in nadaljevalo s postopkom razpisa tudi v času negotovih razmer zaradi epidemije covida-19, trenutno pa je v fazi pred sprejetjem odločb o dodelitvi sredstev za posamezne prijavljene kulturne projekte.

 

Ob tem je treba poudariti, da je zaradi razmer epidemije covida-19 Vlada RS dne 14. 3. 2020 sprejela ukrep, da se ustavi prevzemanje obveznosti proračuna za leto 2020 in da bo, zaradi spremenjenih razmer ter posledično nastanka novih obveznosti za proračun, potrebno pripraviti rebalans proračuna RS za leto 2020. Temu je sledil sklep Vlade RS o začasnem zadržanju izvrševanja proračuna z dne 11. 4. 2020. Izvedba postopka javnih razpisov je vezana na proračunske zmožnosti ministrstva, ki je dolžno ukrepati v skladu s spremembami v državnem proračunu oziroma s finančnim načrtom ministrstva. Ministrstvo za kulturo je upoštevalo sklepe vlade, razpisna sredstva ni zamrznilo, ampak čaka na rebalans proračuna, pred njegovim sprejetjem pa ne sme izdajati odločb.

 

S prijaznimi pozdravi,

 

Ministrstvo za kulturo,

služba za odnose z javnostmi

Nazaj