Portal Plus

Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole

Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v statutih nekaterih fakultet, ki predpisujejo obvezno rabo ženskega spola za kateri koli spol. Pri tem je na žalost prišlo celo do zlorabe Ane Mayer Kansky, prve doktorice znanosti na Slovenskem, kajti aktivisti, ki zagovarjajo uporabo zgolj ženskega spola na univerzi, Mayerjevo zdaj predstavljajo kot borko proti izkoriščevalskemu kapitalizmu in bojevnico za družbeno enakost. Na laž jih postavlja dejstvo, da je bila prva doktorica pri nas sama žrtev revolucije in komunizma, saj ji je nova oblast nacionalizirala premoženje in jo degradirala do te mere, da je lahko po vojni poučevala zgolj na eni izmed ljubljanskih srednjih šol ...

15.07.2020 21:30
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   Ana Mayer Kansky   Univerza v Ljubljani   doktorat   Dunaj   Filozofska fakulteta   spoljenje   Milica Antić Gaber   Janez Kranjc

Povezovanje Ane Mayer z bojem proti izkoriščevalskemu kapitalizmu in prizadevanji za družbeno enakost kaže nepoznavanje njenega življenja in okoliščin, ki so ženskam omogočile izobraževanje.

15. julija 1920 je na Univerzi v Ljubljani potekala prva promocija, tj. slovesna podelitev doktorskih naslovov. Prva ga je za doktorsko disertacijo O učinkovanju formalina na škrob prejela Ana Mayer (vir) in tako postala 72. ženska na svetu z doktorskim nazivom (vir). Ana Mayer je bila študentka Filozofske fakultete, zato je bila omenjena tudi na Slavnostni akademiji ob 100-letnici Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (vir). Tam so njeno promocijo povezali z odločitvijo Senata Filozofske fakultete o spolno občutljivi rabi jezika, ki v pravilnikih predpisuje rabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol, slišali pa smo tudi naslednje (1:27:00):

 

"Če je doktorat Ane Mayer pomenil razbijanje takratne samoumevnosti pozicije ženske, je današnja naloga izvajati to gesto na področjih, ki jih najmanj preizprašujemo. Če se zdi danes moč humanizma nemogoča, morda prav v tem ležita njegova možnost in moč. Izobraževalna ustanova naj ne producira ubogljivih subjektov, ki bi se umestili v prazno mesto v izkoriščevalskem stroju kapitalizma. /…/ Kljub temu je dejstvo, da družbene neenakosti niso odpravljene. Z novimi stotimi leti naj se začne novo obdobje sprememb, ki bo privedlo do nove vizije, novega, boljšega človeka, o katerem bo lahko nekdo govoril na 200. obletnici Filozofske fakultete v Ljubljani."

 

Povezovanje Ane Mayer z bojem proti izkoriščevalskemu kapitalizmu in prizadevanji za družbeno enakost kaže nepoznavanje njenega življenja in okoliščin, ki so ženskam omogočile izobraževanje. Ana Mayer je odraščala na gradu Lože, ki je bil pred drugo svetovno vojno središče dobro vzdrževanega kmetijskega posestva, dan po ustanovitvi slovenske vlade v Ajdovščini, 6. maja 1945, pa je moral Anin brat Evgen posestvo prodati oziroma proti odškodnini podariti splošnemu ljudskemu premoženju (vir).

 

Borci za enakost niso prizanesli niti prvi doktorici Univerze v Ljubljani. Podjetje Dr. A. Kansky – kemična tvornica so med vojno zaplenili Nemci, nato pa je bilo leta 1948 nacionalizirano. Aninega soproga, ki je bil od leta 1919 zaposlen na Medicinski fakulteti v Ljubljani, je jeseni 1945 povojna oblast prisilno upokojila, Ana Mayer Kansky pa se je po vojni zaposlila na srednji tehnični šoli v Ljubljani (vir).

 

 

Izobraževanje žensk

 

Kot beremo v članku o študentkah iz Kranjske na dunajski univerzi (vir), je sprememba tradicionalne vloge žensk povezana z industrializacijo, modernizacijo in z njo povezanimi družbenimi procesi: "Spremenjene gospodarske razmere, drugačni življenjski pogoji in okoliščine so silili in hkrati omogočali, da so se ženske začele zaposlovati in si služiti kruh izven hišnega okolja in gospodarstva, s tem pa so se začele ekonomsko osamosvajati. /.../ Odpirale so se nove poklicne dejavnosti in možnosti za zaposlitev žensk je bilo vse več, na primer učiteljice in vzgojiteljice (po letu 1869), poštne uradnice, stenografke, telegrafistke, telefonistke, medicinske sestre, bolniške strežnice, negovalke, otroške varuške, zasebne tajnice v javnih, zasebnih in storitveno-trgovskih dejavnostih."

 

Prva evropska univerza, ki je dovolila vpis študentkam, je bila leta 1863 univerza v Zürichu. Na Filozofski fakulteti Univerze na Dunaju, na kateri je najprej študirala tudi Ana Mayer Kansky, so ženske smele študirati od študijskega leta 1897/98 (vir), leta 1900 so se ženske smele vpisati na medicinsko fakulteto. Zdravnice so se pogosto zaposlovale v Bosni in Hercegovini, saj tam "zaradi muslimanske vere zdravniki niso smeli zdraviti žensk" (vir). Alojz Cindrič pravi: "Našteta dejstva govore v prid trditvi, da študij prvih študentk na univerzi ni bil le podvig posameznih hčera iz visokih krogov ali celo odvisen od razpoloženja nekaterih zdolgočasenih dam, temveč tudi odraz resničnih potreb po izobraženih ženskah, ki so s pridobljenim znanjem dejavno vstopile v meščansko družbo dvajsetega stoletja."

 

 

Univerza v Ljubljani

 

Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919, vse od njene ustanovitve pa so na njej študirale tudi ženske. V študijskem letu 1919/1920 je bilo vpisanih 942 študentov, od tega 28 žensk in 914 moških. V študijskem letu 2019/20 je bilo vpisanih 37.615 študentov, od tega 22.541 žensk in 15.074 moških (vir). 

 

Tako v preteklosti kot danes so se tisti, ki so želeli kaj doseči, srečevali z različnimi ovirami in izzivi. Ana Mayer si je denar za šolanje na Dunaju zaslužila s prodajo marelic, po odloku dunajske univerze, da morajo študenti slovanskih narodnosti zapustiti univerzo, študij nadaljevala v Ljubljani, se najprej zaposlila kot asistentka, nato pa to delo zapustila in se dokazala kot podjetnica. Po vojni je bilo njeno podjetje nacionalizirano, kajti lastništvo tovarne ni bilo v skladu z načelom enakosti. Po vojni so namreč verjeli, da je neenakost lahko samo rezultat zatiranja, spregledali pa, da je enakost mogoča samo za ceno svobode.

 

 

Enakost

 

Kljub preteklim negativnim posledicam ukrepov za doseganje enakosti je ideja o enakosti še vedno živa, na Filozofski fakulteti pa je bila institucionalno potrjena s sprejetjem Načrta za uveljavljanje enakosti spolov na UL FF. Tako pred dvema letoma, ko je bil sprejet sklep o spolno občutljivi rabi jezika, ki je v pravilnikih predpisal rabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol, tudi tokrat pred sprejetjem sklepa razprave po oddelkih ni bilo. Po sprejetem sklepu sem zato članom Oddelka za slovenistiko poslala svoje pripombe, na predstojnikov poziv za oblikovanje konkretnega predloga pa 7. junija 2020 napisala: 

 

Moj konkreten predlog je, da Oddelek za slovenistiko Senatu FF predlaga začetek postopka za preklic sklepov Senata FF v zvezi s spolom, tj. preklic sklepa o spolno občutljivi rabi jezika v pravnih aktih FF (25. 4. 2018) in preklic sklepov v zvezi z Načrtom za uveljavljanje enakosti spolov na UL FF (27. 5. 2020).

 

Predlog utemeljujem s tem, da pred sprejetjem o tematiki na FF ni bilo nobene razprave, pri sprejemanju sklepov pa je bilo spregledano tudi naslednje (vir): "/N/aši študenti so idejno zelo raznoliki, in do tega imajo pravico. Zato nam ne more biti vseeno, če z nekim provizoričnim sklepom — ki med drugim temelji na umetno ustvarjeni nejasnosti in o njem sploh ne vemo, ali je res 'napreden' — morebitne študente odvračamo od vpisa. Številnim bodo starši rekli: izogibaj se te scene, pojdi rajši v sosednjo hišo. Na strojništvo. Če pa že greš na Filofaks, se vpiši tja, kjer časa ne zapravljajo s tem, da v pravne akte montirajo dvoumja."

 

Zapis Marka Marinčiča je nastal po sprejetju sklepa o rabi ženskega slovničnega spola za kateri koli spol, ugotavljam pa, da je enako "napreden«" tudi Načrt za uveljavljanje enakosti spolov na UL FF. 

 

Že prvi od "strateških korakov za vzpostavitev enakosti spolov na UL FF" (str. 2), ki je "/s/istematično zbiranje in spremljanje podatkov za vse zaposlene in študentsko populacijo po spolu«, je namreč neizvedljiv. V Sloveniji se zbirajo podatki za moške in ženske, v dokumentu pa je zapisan podčrtaj za izražanje spolne nebinarnosti (študentkami_i). Zaradi nejasne opredelitve spola so posledično neizvedljivi tudi cilji kot »zagotavljanje ravnovesja enakosti spolov v procesih in organih vodenja in odločanj" (str. 2) in ženske kvote. 

 

Sklep: Zaradi načina sprejemanja sklepov brez razprave po oddelkih in nejasnosti tega, kaj naj bi spol v sprejetih dokumentih pomenil, predlagam začetek postopka za preklic senatskih sklepov o spolu. Ker se kritiki odločitev Senata FF soočamo z napadi (Kozma Ahačič: vir, jaz: vir), predlagam, da je oddelčno glasovanje tajno. 

 

 

Moj predlog na oddelčno sejo ni bil sprejet. 

 

Kasneje sem v medijih zasledila informacijo, da je hitenje pri sprejemanju Načrta za uveljavljanje enakosti spolov na UL FF povezano s projektom Milice Antić Gaber, z njegovim sprejetjem pa naj bi pridobili nove projekte (vir):

 

Na seji senata je dekan Roman Kuhar navedel tudi, da se Načrt hitro sprejema tudi zato, ker bo sprejet Načrt za uveljavljanje enakosti spolov na posamezni instituciji kmalu tudi eden od pogojev za financiranje evropskih raziskovalnih projektov iz programa Horizont Evropa. S tem motivom so na fakulteti z njegovim sprejemom tudi zelo hiteli.

 

Tega, ali bodo taki načrti v prihodnosti res eden od pogojev za financiranje, ne morem preveriti, tako hitenje pri sprejemanje ukrepov, katerih cilj je nedefinirana in nedosegljiva enakost spolov, pa odpira vprašanja o avtonomiji. Profesor Janez Kranjc ob stoletnici Pravne fakultete v Ljubljani opozarja (vir):

  

Eno je institucionalna avtonomija, ki jo jamči ustava, drugo pa je naša osebna avtonomnost – biti dovolj pogumen in odgovoren, da poveš tisto, kar šteješ za resnico, da iskreno poveš, kaj je po tvojem mnenju slabo in kaj dobro, da se ne bojiš raziskovalnih rezultatov in da skušaš udejanjati ideal znanstvene in tudi siceršnje poštenosti. Veliki nevarnosti za univerzitetno avtonomijo sta politizacija in politična korektnost, ki kot taki nasprotujeta iskanju znanstvene resnice. Njun stranski proizvod je samocenzura.

 

 

Laganje za resnico

 

Senatski sklepi o spolu segajo na področje institucionalne avtonomije in osebne avtonomnosti. Ker je bilo sprejemanje Načrta predstavljeno kot eden od pogojev za financiranje, senatorji pri glasovanju tako rekoč niso imeli izbire. Iskanja znanstvene resnice je vse manj in v znanstvenih člankih se o spolu objavljajo laži, da imajo na Fakulteti za socialno delo že več kot 15 let ženski slovnični spol in da v Mladini zapisujejo podčrtaje za izražanje spolne nebinarnosti (vir). 

 

Načrt za uveljavljanje enakosti spolov na UL FF gre še dlje. V dokumentu ni jasno, kaj je spol. Zapisan imamo podčrtaj za izražanje spolne nebinarnosti, med cilji pa so navedeni "zagotavljanje ravnovesja enakosti spolov v procesih in organih vodenja in odločanj" in ženske kvote, ki izhajajo iz ločevanja moškega in ženskega spola. V zvezi s spolom v raziskovanju, učnih načrtih in pedagoškem procesu se napoveduje "skrb pri vključevanju v študijske vsebine, na ravni študijskih programov, predmetov in posameznih vsebin pri predmetih" (str. 4), to pa posega na področje svobode raziskovanja, poučevanja in vzgoje (vir). 

 

Možnosti podajanja predlogov o spornih sklepih nimam, lahko pa opozarjam in izražam nestrinjanje z ukrepi, ki se sprejemajo v imenu žensk, transspolnih ali drugih skupin. Tisti, ki naj bi jim bili ukrepi namenjeni, smo iz odločanja izključeni, brez oddelčnih razprav sprejete odločitve pa so izraz premoči vladajočih.  

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, v kateri je zaposlena. Uvodno besedilo in naslov prispevka je izbralo uredništvo portala+.

Nazaj