Portal Plus

NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna

Kršić je nomad lepote! Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo le objektni fetiš. Ni oblikovanja brez razumevanja razvoja ideje o oblikovanju. Z radikalnim sprejemanjem preteklosti spreminja svet. Dejan Kršić vedno deluje znotraj avatgardističnega diskurza z osvobajajočo estetiko. Dejan Kršić je oblikovalec intelektualnega akcionizma. Pozdravljen, tovariš!

11.07.2020 21:03
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dejan Kršić   NEP   Evropa   umetnost   oblikovanje

Foto: Nacional

Umetnost je proizvodnja oblik izza dobrega in zla. To misel bi najraje ponavljal in ponavljal, da bi se vrasla v človeško zavest samo zato, da bi lahko vsi brez zadržkov in pretresov vstopili v svet oblikoslovnih problemov.

Prejšni teden se je zaključila razstava mojega tovariša v umetnosti, umetnostnega zgodovinarja in grafičnega oblikovalca Dejana Kršića, v razstavišču Hrvatskog dizajnerskog društva v Zagrebu z naslovom NEP/Nova Evropa: Kunst ist Zeitlos-Europa endlos (NEP/Nova Evropa: Umetnost je brezčasna-Evropa neskončna). Pričujoči komentar je posvečen najinemu prijateljstvu.mNajpomembnejša sprememba, ki se je zgodila v umetnosti oblikovanja od davnih osemdesetih let Kršićevega NEP-a (Nove Evrope) pa do danes, je prehod iz analognih oblikovalskih praks v oblikovanje (iz)diskurza s pomočjo elektronskih orodij. V teh treh desetletjih smo spremljali fascinanten prehod od produktnega k produkcijskemu načinu oblikovanja, prehod od oblikovanja produktov k oblikovanju digitalnih sistemov - aplikacij. V zadnjem desetletju XX. stoletja se je odigrala monumentalna medijska tranzicija. V totalu se je spremenil način mišljenja oblikovanja kakor tudi tudi narava umetnosti.

 

Moj tovariš v umetnosti Miha Turšič pravi, da smo zaradi spremembe  proizvodnje v produkcijsko enoto dobili popolnoma nove linije izdelkov. Z njimi pa nov čas. Zgodila se je totalna tranzicija samega medija. Po strojnici, ki je skoraj dve stoletji s pomočjo nadzora operirala s produktno proizvodnjo, smo v zadnjih tridesetih letih dobili popolnoma novo stanje sveta. Izoblikovale so se odprte sistemske strukture. Nič več ne oblikujemo lepih predmetov, temveč lepe interakcije. Miha Turšič, vodja projektov amsterdamskega razvojnega centra WAAG, meni, da pri oblikovanju diskurza ni več vprašanje kaj, temveč kako oblikovati! Točno ta pozicija najbolj določa tudi Dejana Kršića. 

 

V digitalnem svetu ne potrebujemo proizvodnega obrata za materialno proizvodnjo, v katerem bi z veščinami proizvajali produkte. Z oblikovalcem digitalnih okolij pa lahko brez zadržkov sodeluje cela vrsta bodočih uporabnikov teh istih aplikacij, ki s svojo življensko izkušnjo sooblikujejo njihove smiselne povezave. Uporabniki imajo več kot pravico, da sooblikujejo bodoči svet njim lastnih funkcij. Pozor! V današnjem svetu moramo aplikacije nujno oblikovati s pomočjo ekološkega mišljenja - predvsem s svojimi pomisleki! Oblikovalec nima natančnega vpogleda v tuja življenja, lahko pa jih opremi na način, da demokratični svet izrazi svoje izkušnje, probleme in strahove, oblikovalec pa jih smiselno poveže.

 

Digresija: Aplikacija za nadzor najnovejšega koronavirusa je nesmiselna predvsem zato, ker je za državljane neuporabna, za državo in njen aparat prisile pa zelo uporabna - možno jo je zlorabiti za druge namene. Zato, ker se je spremenil produkcijski odnos, lahko sam postaneš proizvodna surovina nekoga drugega. Ne da bi se tega sploh zavedal, postaneš nevidni delavec-agent brez mezde. Konec digresije.

 

Oblikovalec(iz)diskurza oblikuje generalne odnose. Dejan Kršić je grafični oblikovalec in aktivni raziskovalec oblikovanja. V XXI. stoletju je več kot očitna proizvodnja sistemov, ki temeljijo na diskurzu. V preteklosti si potreboval določeno veščino, da si proizvedel izdelek, veščino obrti, danes pa oblikovalec gradi sisteme in njihove notranje povezave. Oblikuje procese; ne kot genij, temveč kot nekdo, ki omogoča skupnen človeški podvig, kozmistični podvig.

   

Konstruira digitalne knjige resničnosti. Konstruira digitalne aplikacije.

 

Tranzicija poteka iz tehnološko strojnega sveta v ekološko odprte soodvisne sisteme. Pri oblikovanju ekoloških sistemov je najpomembnejše, da skrbimo za vire, ne pa, da jih izkoriščamo. Ljudje sodelujemo pri oblikovanju(iz)diskurza s svojimi pomisleki. Vsak je poznavlec svojega življenja, vsak oblikuje svoje življenje. Zato ima vsak pravico, da sodeluje pri vzpostavljanju prototipov. Oblikovalec je tisti, ki nas mora opozarjati s svojo strokovno in kritično zavestjo na nevarnosti, ki pretijo družbenem ustroju.

 

Novo oblikovanje producira nove odnose. Oblikovanje je umetnost najvišje stopnje reda v času nereda. Je želja po lepem redu, v katerem je metodološko nameščen kritični dejavnik. Življenje je stanje živega bitja, v katerem delujeta tako dobro kot zlo.

 

Bodi pozoren: algoritmski stroj je postal neviden. Začel je uporabljati tebe. V preteklosti si ti vzel v roke stroj, ki je proizvajal, danes pa on obdeluje tebe. Na to nas opozarja Kršićev NEP (skupaj z Gordano Brzović in Janijem Štravsom), podobno kot historični NEP. Historična avantgarda je šele v XXI. stoletju dobila prostor za sistemsko oblikovanje. Za proizvodnjo skupnega, oblikovanje obdajanja in okoljskih modelov. Vzpostavlja se z transdisciplinarnim naporom. Vprašanje je, kaj moramo izoblikovati: zagotovo moramo vzpostaviti idejo skupnega podviga, skupne naloge. To nam omogoča oblikovalec (iz)diskurza.

 

Vse produkcijske sile moramo usmeriti proti nasilju podob (preleti letal nad bolnicami ali nad goro Rushmore). Že več kot stoletje in pol ni več vprašanje, kaj imata znanost in umetnost za sporočiti, temveč kaj lahko skupaj naredita.

 

Stil sedanjosti, funkcije bodočnosti!

 

Izdelek je časovni dogodek. Oblikovanje je najprej določitev formata in v drugem koraku preseganje formata. V umetniškem delu Dejana Kršića se vedno znova vidi inovacija, cel niz novosti. Že od samega začetka deluje strateško v konseravtivnih medijh s pomočjo novo medijske dikcije. Začel je z razmnoževanjem (idej), s fotokopiranjem in fanzini. Z vzorčenjem idej.  S semplanjem (Fran besedo zazana). Od nekdaj je želel preseči idejo, da je umetnost tisto, kar je razstavljeno v galeriji. Preseči idejo umetnika genija in ga aktivno vključiti v produkcijske prakse. V novo Evropo, v novo ekonomsko politiko. V nov digitalni LEF (Leva fronta).

 

Življenje je način obstajanja znotraj dobrega in zla.

 

Dejan Kršić ima za seboj zahtevno življenje med koordinatama nacionalizma in škrlatnega greha kiča: Če mislite, da ste kot umetnik zunaj politike, zunaj idelogije, to samo pomeni, da se je ne zavedate, to samo pomeni, da delujete znotraj politike nekoga drugega, ki vas izrablja za svoje namene.

 

Res je, Kršić konstruira svojo lastno disciplino.

 

Vrnimo se k prijateljstvu: oblikovanje je nujno potrebno gledati v odnosu do diskurza, oblikovanje je diskurzivna umetniška praksa. Oblikovanje že dolgo ni več rokodelstvo (Bauhaus) ali proizvodnja (Factory).

 

Oblikovanje vmesnikov, oblikovanje interakcij je bilo vedno semantična praksa. Oblikovanje producira, analizira, posreduje, reproducira, distribuira ideje, predvsem pa posreduje družbene pomene. To danes velja kot še nikoli doslej. Dejan Kršić je bil vseskozi kritičen do postmodernističnih postopkov.

 

Menim, da bi se Aleksander Flaker strinjal: Kršić je nomad lepote! Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo le objektni fetiš. Ni oblikovanja brez razumevanja razvoja ideje o oblikovanju. Z radikalnim sprejemanjem preteklosti spreminja svet. Dejan Kršić vedno deluje znotraj avatgardističnega diskurza z osvobajajočo estetiko. Dejan Kršić je oblikovalec intelektualnega akcionizma. Pozdravljen, tovariš!

Nazaj