Portal Plus

Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!

Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni dom, Slovenija pa ni še nič naredila glede vračanja nekaj premoženja svoji majhni judovski skupnosti, ki se zdaj celo bori, da bi obnovila neko staro stavbo kot kulturni center. Predsednik Pahor – udeležili ste se slovesnosti v Trstu. Kaj če bi vi prevzeli pobudo in poskrbeli za pravico slovenskih Judov?

30.07.2020 22:30
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   Judje   lastnina   Slovenija   Italija   Narodni dom   komunisti   Tito   Trst   Pahor   Osimski sporazum

Fotomontaža: portal+

Pred dnevi je vprašanje vrnitve po II. svetovni vojni odvzete judovske lastnine odprli tudi srbski medij B-92, ki je ob tem ostro napadel Tanjo Fajon, začasno predsednico stranke SD, ki domuje v stari meščanski vili v Ljubljani, ki je nekoč pripadala judovskemu trgovcu Feliksu Moskovicu, po revoluciji pa so mu jo de facto nacionalizirali komunisti, katerih pravna in moralna naslednica je stranka SD.

Lepo je bilo prebrati, da je Republika Italija slovenski skupnosti v Trstu nedavno vrnila Narodni dom na slovesnosti, katere se je udeležil tudi predsednik Pahor. Veliko predolgo je trajalo, da se je to rešilo. Kljub sporazumu pred skoraj 20 leti o vrnitvi v petih letih se ni naslednjih 16 let nič zgodilo. Navkljub italijanskemu zavlačevanju je zdaj le prišlo do tega. Morda najpomembnejši dejstvi pri tem dejanju sta priznanje aktualnega demokratičnega duha v Italiji, ki – prvič – ne more reči, da se nepretrgana uporaba države, ki je sledila fašistični zaplembi, lahko ignorira in zvali krivdo na zgodovino; niti – drugič – se ne more opirati na pravno ničnost, da se dedičev lastnine ne da zakonito določiti.

 

Vzporedni in veliko resnejši primer je zadržanost slovenske države, da bi vrnila premoženje nekdanji judovski skupnosti, ki so ga bodisi ukradli nacisti ali z ustrahovanjem pridobili po nerealno nizki ceni, bodisi ga je "podedovala" od komunističnega režima po II. svetovni vojni. V kontekstu množičnih pobojev Judov bi bilo zelo milo reči, da je bilo ukradeno. Zavedam se, da je majhna judovska skupnost v Sloveniji skušala dobiti nekakšno skromno vračilo premoženja, s katerim bi lahko delovala na način, da bi se država lahko počutila častno. 

 

Država je zelo počasna pri iskanju lastnikov nacionalizirane in ukradene lastnine in se skriva za pravnimi podrobnostmi, da jo nekdanji lastniki lahko neovirano zahtevajo, če pa lastništvo ni povsem jasno, ji ni treba storiti ničesar. To pomeni, da si pogosto zdajšnji zelo revni upravičenci ne morejo privoščiti stroškov, da bi vložili zahtevke, in upravičenci ne dobijo odškodnine.

 

Italijanski primer je bil seveda mnogo let zapleten zaradi vztrajnih zahtev, ki jih je imel Tito do Trsta, kar naj bi se domnevno uredilo z Osimskim sporazumom leta 1975. Vendar Italijani niso bili nikoli popolnoma prepričani, da so zahteve opustili, ko je Tito zaradi velikih gospodarskih težav sklenil sporazum, po drugi strani pa nacionalisti v Italiji še vedno podpirajo zahteve po Istri in priznanju partizanskih pobojev italijanskih civilistov v fojbah. S slovenskega stališča jih je Tito leta 1945, ko je bil Stalinov glavni podpornik, pustil na cedilu in zato v nobeni mirovni pogodbi ne bo pisalo, da zavezniki dovolijo, da bi se tržaško pristanišče znašlo na drugi strani železne zavese.

 

Osimski sporazum je nastal v sedemdesetih letih, v času, ko je Titova Jugoslavija vsepovsod jemala mednarodna posojila, ker se ji je mudilo doseči gospodarski uspeh, in je rabila vse prijatelje, ki jih je lahko dobila. Žal so se posojila kopičila, samoupravni sistem ni prinesel uspeha in posojila so učinkovito zapravili za lažni občutek naraščajoče blaginje. V letih 1981-1982 je bila država domala v stečaju.

 

Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo, Slovenija pa ni še nič naredila glede vračanja nekaj premoženja judovski skupnosti, ki se zdaj celo bori, da bi obnovila neko staro stavbo kot kulturni center. Predsednik Pahor: Udeležili ste se slovesnosti v Trstu, kaj če bi vi prevzeli pobudo in poskrbeli za pravico slovenskih Judov?

Nazaj