Portal Plus

Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.

Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran algoritmičen regulativ nacionalnih držav. Virusna totaliteta nas je popolnoma pretresla. Zato je nujno potrebna osvetlitev nove perspektive s podkrepitvijo kozmistične pozicije, ne pa iz patološko militantnega ustroja globalizma, še manj pa lokalizma. Partikularni korporacijski interesi so nam v preteklosti posredno vsiljevali svoje ideološke konstrukte, danes pa se nam vsiljujejo že neposredno. Država je samo še njihov regulator in nič več ...

01.08.2020 23:57
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Linz   festival   Nikolaj Fjodorov   virus   Keplerjevi vrtovi

Lahko bi se septembra izoblikovala umetniška vlada sveta, ki bi odločala o naši bodočnosti. Človekova prihodnost bo postala odraz tega, kar človek danes procesira. Zato je nadvse pomembno, kakšno bo to dejanje. Ali bo proizvajalo kulturo in s tem čas, ki bo trajnostno ohranjal življenje?

 

Zaradi virusne totalitete so letošnji festival digitalne umetnosti Ars Electronica vsebinsko in formalno v celoti preoblikovali. Z virusom so se na izvrsten način soočili. Predvsem mu niso podlegli, kot se je to zgodilo evropski prestolnici kulture na Reki. Aktualne in akutne vsebine bodo predstavili z logiko planetarne tele-projektivnosti. V realnem času bodo vsebine predstavljene na različnih prizoriščih sveta hkrati. In ne samo v Linzu, kot je to bilo v navadi. Praznik so izoblikovali izrazito hibridno. Umetniška tehno skupnost bo prvič, po več kot štiridesetih letih od nastanka festivala, po mojem razumevanju načrtovanih Keplerjevih vrtov sprožila logiko skupnega podviga. Ta ogromen kompleks, katerega vsebine bodo predstavljene na vrtovih digitalne arkadije, bo vseboval zagon iz niča in sprožil delovanje za vse.

 

Navkljub konkretnim festivalskim inter/akcijam želim prihajajoče dni pogledati z močjo ideje skupnega cilja, s pomočjo filozofije skupneg podviga Nikolaja Fjodrova, ki se nam sam vsiljuje v času virusnih razmer. Na noben način z logiko negotovosti, še manj pa z ideološkimi ukrepi. S pomočjo umetniških koordinat želim videti vse tiste, ki so že bili na svetu - ali šele bodo - z maksimo Nikolaja Fjodorova: Kozmos in nesmrtnost za vse! Kar nekaj časa je že minilo od tega, ko je človek prevzel aktivno vlogo v evoluciji. Prek znanosti in umetniške projekcije je vstopil v razvojno projektivnost.

 

Človeštvo se je od industrijske revolucije naprej prek postindustrijskega tehno dinamizma pa vse do današnje virusnega stanja fragmentiralo do neslutenih razsežnosti. Apliciralo in istočasno kapitaliziralo je svoje funkcionalne potrebe. Fragmentiralo je svoje inter/akcije. S prividom enotnosti, a v resnici popolnoma nepovezano. S tem so se vzpostavile množice raznorodnih aplikacij različnega razpona, vse od spolnih pa do prometnih. Na tisoče in tisoče kapitalsko ustvarjenih potreb je postopoma fragmentiralo vso našo planetarno stvarnost.

 

Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran algoritmičen regulativ nacionalnih držav. Virusna totaliteta nas je popolnoma pretresla. Zato je nujno potrebna osvetlitev nove perspektive s podkrepitvijo kozmistične pozicije, ne pa iz patološko militantnega ustroja globalizma, še manj pa lokalizma. Partikularni korporacijski interesi so nam v preteklosti posredno vsiljevali svoje ideološke konstrukte, danes pa se nam vsiljujejo že neposredno. Država je samo še njihov regulator in nič več, da se nam brez zapletov razuzdano uveljavljajo. Zato je nujno potrebno izključiti korporacijskega človeka in vključiti umetniško tehno skupnost v evolucijski pretok kot njen dejaven del.

 

Vedno bom nastopal proti državnim digitalnim pristojnostim. Menim, da je mogoče šele s planetarnim digitalnim jezikom, z digitalnimi združenimi narodi onemogočiti lokalne patologije, podobne tistim, ki ogrožajo tako Ljubljano kot Budimpešto.

 

Domovi, grobovi, vrtovi.

 

Kozmistična ideja skupnega podviga je zelo preprosta, govori nam o uporabi tehnologije in človeškega intelekta, njegove produkcijske zavesti za doseganje nesmrtnosti, večnega življenja, poselitev drugih planetov ter naselitev ljudi v vesolju. Fizika je vprašanje: Kaj je stvar? Metafizka je vprašanje: Kaj obstaja? Sledimo idejam, katere nam proizvajajo predstave o umetniškem predmetu v vesolju.

 

Teorija sistemov je z desetletji pridobila izreden pomen. Od 9. do 13. septembra 2020 se bo na medmrežju združil tehno svet umetnosti. Njegov sever in jug, vzhod iz zahod, spodaj in zgoraj (in rečem a,a,a, Afrika). Na našem geoidu bomo vsi istočasno pogledali, kaj je tisto, kar nas združuje, kaj nas pospešuje v skupnem smotru. In vse to v želji da prepoznamo skupen cilj.

 

Spekter vprašanj: Kako lastnino preoblikovati v nelastnino.

 

Spekter odgovorov: O uporabi povratnih zank v odzivnih umetninah.

 

Spekter vrtov: Moskovski vrtovi bodo tematizirali ogromne količine podatkovnih baz, ki jih je mogoče analizirati z dinamičnimi algoritmi, ti pa nam lahko v njh prepoznajo in celo napovedujejo vzorce sprememb, ki ji sicer ni mogoče opaziti s prostim očesom.

 

Spekter vprašanj: Kakšna bo prihodnost raziskovanja vesolja in prisotnosti kulture in umetnosti v vesolju? Kako razumeti planete, kako razumeti nežive predmete in oblikovane mikroorganizme, kako razumeti umetnost v bližnjem in kako v globokem vesolju? Pred nami se razprostira množica vprašanj, ki že sedaj zasedajo javni prostor; s tem nam omogočajo kritičen diskurz.

 

To ne bo festival o problematiki virusa, toda ne bo se izognil vprašanju: Kaj smo se naučili v virusni krizi? To bo festival o lepi diverziteti umetniškega sveta brez omejitev. Na njem bo prisotna cela vrsta inštitucij in posameznikov. Ogroma in fascinantna. Spekter odgovorov, ki iz pasivnega gledalca in opazovalca dogodkov, spremenijo človeka v inter/aktivista, soustvarjalca in raziskovalca lastnih zmožnosti – v usmerjevalca prihodnosti.

 

Numerični integrator kot zgodovinski izraz I.: Leta 1961 je človeštvo dobilo dve izjemno pomembni besedi; hipertekst in hipermedijo (Fran besede hipermedija ne zazana). Obe opisujeta elektronsko povezovanje. Elektronska umetnost je prostor hiperpovezav. Končno bo najobčutljivejši svet (umetnikov in umetnic) dobesedno v skupnem podvigu. Lahko bi se septembra izoblikovala umetniška vlada sveta, ki bi odločala o naši bodočnosti. Človekova prihodnost bo postala odraz tega, kar človek danes procesira. Zato je nadvse pomembno, kakšno bo to dejanje. Ali bo proizvajalo kulturo in s tem čas, ki bo trajnostno ohranjal življenje?

 

Spekter vprašanj in odgovorov s pozicij strokovnjakinje za kozmizem dr. Kristine Pranjić: Če se v času postavimo v iztek 19. stoletja; filozofija Fjodorova je vključevala tako kritiko takratne družbe, napredka industrijske revolucije kot tudi načrt za nove cilje in nove smeri razvoja, kamor bi se človek moral usmeriti po tem, ko bi spoznal svoj pravi življenjski smoter.

 

Kozmizem lahko obravnavamo kot sklop filozofskih idej in konceptov, ki izražajo človekovo težnjo v smeri vesolja: človekovo željo, da določi svojo pozicijo ne samo na Zemlji, ampak tudi v vesolju. Za Fjodorova je bila tehnologija 19. stoletja notranje protislovna, saj ni služila združevanju ampak neprestanem razdruževanju ljudi in naslinemu ubijanju.

 

In zdaj nastopi finalizem: Tehnologija nas neprestano preganja z vedno novimi in novimi posodobitvami in izboljšavami, kar je osnova razvoja. Tehnologija sama sebe poziva k lastnem kultiviranju – narediti jo uslužno kulturi ljudi, ne pa vojni neljudi. Tehnologija bi v popolnosti morala postati tehnologija umetnosti. Naloga države pa bi morala biti odgovornost za večno oživljanje človeka in kulture.

 

Kozmizem je proizvodnja življenja s pozicij umetnosti in kulture ter znanosti. Znanost in umetnost se tam nekje v svoji skrajni točki združita. Umetnost je predstavna zmožnost prihodnjega, pa tudi korekcija preteklega, kar je enako projekcija. Znanost je le instrumentarij. Tehnologija kot materializacija idej človeka, pa je orodje za materializacijo miselnih predstav. Po Fjodorovu bi morali vsi postati raziskovalci in istočasno predmet raziskovanja. Prvi je vzpostavil veliko idejo sinergije med umetnostjo in znanostjo, namenjeno skupnemu smotu človeštva.

 

Numerični integrator po pesniku, slikarju in mistiku Willamu Blakeu II.: Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.

Nazaj