Portal Plus

Kdo so zarotniki, ki rušijo Aleksandro Pivec, in kakšni so njihovi dejanski razlogi za to

V prihodnjih dneh naj bi upokojenska stranka "odločila" o usodi svoje predsednice Aleksandre Pivec, čeprav kljub vsej medijsko-opozicijski histeriji še vedno nimamo odgovorov na tri jasna in decidirana vprašanja: Kdo lahko sploh  legalno "odstavi" predsednico stranke DeSUS, kajti argumenti, da je to kar svet stranke, ne pa (izredni) kongres, so preveč majavi, da bi zdržali resno presojo. Drugo vprašanje pa se nanaša na prepričanje zarotnikov, da bo svet stranke mirno izglasoval nezaupnico svoji predsednici, ne da bi se predhodno seznanil z vsemi dejstvi in okoliščinami, in da bo večina odločevalcev podprla odstavitev Aleksandre Pivec. Na koncu pa je tu še tretje vprašanje, in sicer kdo pravzaprav sploh stoji v ozadju medijsko-opozicijske ofenzive na Pivčevo oziroma katere lobistične skupine bi jo rade zamenjale - ter seveda zakaj.

24.08.2020 07:03
Ključne besede:   Aleksandra Pivec   DeSUS   Tomaž Gantar   Franc Jurša   Branko Simonovič   Demografski sklad   SiDG   ZGS

Za denar gre, zgolj in samo za denar. Šifra je Demografski sklad. Vse drugo so pravljice za lahko noč.

 

Člani sveta DeSUS imajo brez dvoma pravico, da so pred glasovanjem - ki bo, kot že rečeno z vidika zakonitosti precej vprašljivo - celovito seznanjeni z ozadjem namere po politični likvidaciji svoje predsednice Aleksandfe Pivec, ki se je na čelo stranke zavihtela na kongresu stranke za začetku leta, ko so se "upokojenci" naposled znebili Karla Erjavca. Pod kako hudimi pritiski je moral biti predsednik sveta stranke Tomaž Gantar, da je ne glede na utemeljene pravne pomisleke (samo kongres je tisti, kjer se volijo predsedniki ali predsednice stranke) sklical sejo sveta, je v resnici zavajajoče retrično vprašanje, kajti Gantar ni bil pod prav nobenimi pritiski (podobno je pred leti zaradi domnevnih pritiskov neslavno odstopil kot minister za zdravje, pri čemer ni nikoli razkril, za kakšne pritiske naj bi šlo). Še vedno aktualni minister za zdravje, ki mu vladni kolegi radi očitajo, da se mu ne ljubi kaj dosti delati na ministrstvu, je namreč prav tako del zarotnikov, ki bi radi spodnesli predsednico. Marsikoga je ta podatek presenetil, kajti Gantar je bil doslej zelo nekonfliktna oseba, tokrat je prvič stopil v ospredje in tudi on odrekel podporo svoji predsednici.

 

Kateri so Gantarjevi motivi, da se je odločil brutovsko zariti noč v hrbet svoji predsednici? Po naših informacijah je v sodelovanju z izolskim županom "pomagal" pri hotelski nastanitvi več državnih funkcionarjev oziroma strankinih predstavnikov. Ne glede na to, da so na Obali prespali vsi, je bila kasneje problematizirana le Pivčeva. So ji strankarski kolegi nastavili past?

 

 

Tomaž Gantar: Ga zanima položaj predsednika stranke ali neko drugo predsedniško mesto?

 

 

Gantarjevo obnašanje je nenavadno tudi zaradi njegove lanskoletne poteze, ko se je zaradi spora s prejšnjim predsednikom Erjavcem za nekaj časa umaknil s podpredsedniškega mesta in se ponovno angažiral šele s prihodom Aleksandre Pivec. Zakaj se je njuno "zavezništvo" končalo? Kdo je vplival nanj, da je očitno spremenil mnenje? Ali je možno, da ga je nenadoma začelo zanimati njeno, tj. predsedniško mesto? Kajti če bi kot predsednik sveta ne glede na vse pravne pomisleke le uspel sforsirati njeno odstavitev na svetu stranke, potem bi Tomaž Gantar lahko izpadel kot nekakšen rešitelj stranke in postal naslednik Pivčeve. Morda le začasni, kajti nekateri naši viri trdijo, da Gantarja zanima neko drugo predsedniško mesto na Erjavčevi, kjer se pisarna "sprosti" jeseni 2022 ...

 

Toda v stranki DeSUS spoštovanje zakonitosti trenutno zdaleč ni edini problem. Bolj bode v oči, kdo vse se je postavil v vrsto za "likvidacijo". Kot v kakšni grški tragediji so namreč na plano prilezli vsi možni zarotniki. V prvi skupini so užaljeni in prizadeti nosilci različnih ekonomskih interesov, ki jih je Pivčeva tako ali drugače "spregledala" ali celo zamenjala. Tu so denimo nekdanji direktor SiGD (Slovenski državni gozdovi) Zlatko Ficko, ki je že javno bentil čez Pivčevo, še vedno nerazrešeni direktor Zavoda za gozdove (ZGS) Damjan Oražem, pa Jurij Igor Pogačar itd.

 

Drugo skupino zarotnikov predstavljajo nezadovoljni strankini funkcionarji, zlasti pa poslanci. Najbolj glasna sta vodja poslanske skupine Franc Jurša in poslanec Branko Simonovič. Po njuni zaslugi se je predsednici uprla celotna poslanska skupina, ki grozi, da bo v primeru, če jo svet ne bo odstavil, izstopila iz stranke in delovala samostojno. Čemu takšna histerija in zakaj bi Jurša & comp. radi glavo predsednice? Morda pa bi stranko radi pripeljali v roke nekoga tretjega? Med potencalnimi kandidati se večkrat omenja Zoran Janković, s katerim je stranka sicer neuspešno sodelovala že na parlamentarnih volitvah leta 2018. Takšna ruska ruleta bi bila seveda izjemno tvegana, saj strankina tradicionalna volilna baza ni odvisna le od Ljubljane, kjer sicer Janković še vedno uživa razmeroma solidno podporo, medtem ko njegov domet izven Mestne občine Ljubljane ni relevanten.

 

Najbolj diskretna pa je tretja skupina, ki ima tudi največji zakulisni vpliv na dogajanje, kajti predstavljajo jo vsi tisti, ki jih skrbi ustanovitev Demografskega sklada v času Janševe vlade, saj bi to pomenilo, da se njihovo omrežje iz tega korita ne bo moglo napajati ...

 

 

Jurša si želi, da bi stranko vodil nov obraz, saj Pivčevi po njegovem manjkajo politične izkušnje.

 

 

Zgodba o pravih razlogih, predvsem pa ozadjih poskusa politične likvidacije Aleksandre Pivec je torej precej drugačna od uradnih predstav za javnost. Naključje je hotelo, da so se interesi treh "zarotniških skupin" tokrat združili v enem in istem cilju: odstavitvi predsednice DeSUS. Da bi jim to uspelo, bodo morali močno pritiskati še na tiste člane sveta stranke, ki so bodisi še neodločeni bodisi mislijo, da bi bilo treba spoštovati statut in siceršnjo prakso parlamentarnih strank, kajti imenuje oziroma razrešuje se predsednike na (izrednih) kongresih.

 

Zakaj Pivčeve ne bi zamenjali na izrednem kongresu, je drugo vprašanje, ki sovpada s spoznanjem, da se očitno vsem zelo mudi prevzeti upokojensko stranko. Mudi pa se zgolj in samo zaradi ekonomskih razlogov. Šifra, ki pove vse, se glasi Demografski sklad. Če bo ta institucija dejansko zaživela v prihodnjih mesecih in pod aktualno vlado, potem bo to tudi zasluga sedanje predsednice DeSUS, kar marsikoga spravlja v slabo voljo. Govoriti o nekakšnih ideoloških razhajanjih ali zamerah, češ da "ni prav, da je DeSUS del Janševe koalicije", je pesek v oči naivnih in vedno znova naplahtanih volivcev. Prave odločevalce prav malo briga, v kateri koaliciji je stranka. Pomembno je le to, da so pri koritu. Toda ne Janševem, pač pa "svojem".

 

Za denar gre, zgolj in samo za denar. Vse drugo so pravljice za lahko noč.

 

Demografski sklad je namreč bodoča potencialna zlata jama, bankomat za črpanje državnega denarja preko najrazličnejših "projektov". Če stranke, ki se uvrščajo levo od sredine, ne bodo zraven, bodo njihovi botri trpeli finančne posledice. Z drugimi besedami, podobno kot so doslej leta in leta kradli les iz slovenskih gozdov - zaradi tega so za obe instituciji s tega področja (SiGD in ZGS) včasih govorili, da sta pravzaprav "bankomata" določenih strank - bi fantje radi to počeli tudi z Demografskim skladom. In če jih ne bo zraven, tega pač ne bodo mogli ...

 

Četrtkovo sprejetje odloka o ustanovitvi Urada za demografijo je zarotnike proti Aleksandri Pivec le še spodbudila, da pohitijo in jo čim prej odstavijo. Poslanska skupina resda po eni strani trdi, da menjava na predsedniškem položaju ne bo vplivala na podporo petih poslancev vladni koalciji, vendar tega nihče ne more jamčiti. Tudi sicer racionalni argument, češ da poslanci DeSUSA ne bodo tvegali predčasnih volitev in s tem povezane nevarnosti neizvolitve, v tem primeru pade. Večina poslancev te stranke je namreč že na pragu upokojitve, ekonomsko so preskrbljeni, zato jim je kratkomalo vseeno, ali bi bili ponovno izvoljeni med poslance ali ne ...

Nazaj