Portal Plus

Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!

Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, saj v sebi skriva več desetletno sistematično "odtekanje" državnega premoženja, zato je izraz "bankomat" dejansko najustreznejši za ta fenomen. Ministrica, pristojna za kmetijstvo, se je tako šele v zadnjih tednih začela zavedati, da je velik del njenih nasprotnikov povezan ravno z gozdovi. Kajti razlogi, zakaj se jo del stranke in zakuslinih gospodarskega lobija na vsak način želi znebiti, se nanašajo tudi na državno podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG) ter Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). In medtem ko je prvi človek SiDG Zlatko Ficko pod težo očitkov o nepravilnosti pri svojem imenovanju odstopil sam že maja, se je Damjan Oražem, ki vodi ZGS, do zadnjega krčevito upiral razrešitvi ...

09.09.2020 07:29
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   SiDG   gozdovi   ZGS   Aleksandra Pivec   Zlatko Ficko   Damjan Oražem   les

Fotomontaža: portal+

Na uredništvu imamo seznam osumljenih podjetij, ki ga bomo objavili po posvetovanju z našo odvetniško pisarno, z njim pa bomo prehodno seznanili tudi kriminaliste oziroma Nacionalni preiskovalni urad (NPU).

Lesnih rezerv ima Slovenija za najmanj 1,5 milijarde evrov. Ob tej številki bi moralo tudi največjim skeptikom postati jasno, zakaj je les tako pomemben in zakaj so (državni) gozdovi že dolga leta skriti bankomat dobro organiziranih skupin posameznikov, ki sistematično kradejo les. Na portalu+ smo 25. maja 2020 objavili prvi del Dosjeja slovenski gozdovi (vir), kjer smo zapisali, da vsak dan iz slovenskih gozdov ukradejo za 40.000 evrov, kar na letni ravni pomeni najmanj 15, morda pa celo 30 in več milijonov evrov. Zapisali smo tudi stavek, ki se je kasneje izkazal za preroškega:

 

Razkritje množične nezakonite sečnje slovenskih državnih gozodov in prodaje lesa Avstrijcem na črno ima vse nastavke za eno največjih politično-kriminalnih afer pri nas letos. Vprašanje je le, če bodo tisti, ki jim dihamo za ovratnik, uspeli ustaviti poročanje mainstream medijev.

 

Posledice naših objav so bile skorajda takojšnje, kajti v obeh političnih strankah, ki sta bili dolga leta tesno prepleteni z upravljenjem (državnih) gozdov, je prišlo do burnega dogajanja. Ko smo razkrili, da je predsednik stranke socialnih demokratov in dolgoletni kmetijski minister Dejan Židan pred leti grobo zlorabil položaj in vplival na kadrovsko odločitev svoje naslednice Aleksandre Pivec, ko je šlo za imenovanje direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, so se domine naposled začele podirati. Židan je nepričakovano odstopil in pred kamere pripeljal svojo naslednico Tanjo Fajon. V upokojenski stranki DeSUS pa so iz predalov začeli vleči "obremenilne dokaze" zoper svojo predsednico Aleksandro Pivec. Sporni so bili narezki na Krasu, nočitev v izolskem hotelu in promocijska majica. Na prvi pogled precej malenkostni grehi, ki pa jih je pospremila silovita medijska ofenziva, za katero so stali tudi ministričini stari in novi sovražniki. Del njih je vsekakor povezan tudi s slovenskimi gozdovi, kajti njena kadrovska politika ni v ničemer sledila starim vzorcem, po katerih sta SD in DeSUS takorekoč neomejeno kraljevali v slovenskih gozdovih.

 

Pivčeva je prvič resno udarila v sršenje gnezdo s predlogom za krivdno razrešitev Zlatka Ficka, direktorja državne firme Slovenski državni gozdovi (SiDG) s sedežem v Kočevju. Zadevo so potem sicer "diplomatsko" rešili tako, da Ficka niso vrgli na cesto iz krivdnih razlogov, pač pa je kakor sam odstopil, ker so nadzorniki po skoraj štirih letih prišli do spoznanja, da naj bi gospod Ficko na razpisu leta 2017 malce goljufal, saj naj bi predložil ponarejeno dokazilo o zahtevanih vodstvenih izkušnjah ... V trenutku, ko je padel "kralj kočevskih gozdov", je postalo jasno, da nova ministrica morda res ne bo najbolj ustrezna rešitev za vse tiste, ki so leta in leta izkoriščali pomanjkljiv strokovni in tehnični nadzor nad sečnjo lesa in tako omogočili milijonsko odtekanje državnega denarja v zasebne žepe.

 

Naslednji državni uradnik, ki bi moral bedeti nad zakonitostjo, transparentnostjo in strokovnostjo, ko gre za t.i. politko gozodov, je (bil) Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), o katerem smo samo na portalu+ po naši oceni objavili dovolj dokazov za krivdno razrešitev s položaja (on pa je proti nam sistematično vlagal tožbe na sodišču). Toda na ministrstvu za kmetijstvo so nekateri zaposleni, očitno lojalni ministričinemu predhodniku, kar nekaj časa bolj ali manj uspešno "sabotirali" vse poskuse, da bi se zadeva z ZGS oziroma Oražmom razčistila. Trajalo je več mesecev, da so mu končno vročili odločbo o krivdni razrešitvi s položaja. V tem času pa je v DeSUS prišlo tudi do pravega upora proti predsednici, o čemer smo tudi precej podrobno poročali, kajti del pučistov je bil neposredno povezan s slovenskimi gozdovi.

 

Zlatko Ficko, ki za to, da je odletel s položaja šefa SiDG, neposredno krivi ministrico za kmetijstvo, se je po zatrjevanju naših virov tudi javno pridušal, da bo Pivčeva nosila posledice za svojo odločitev. Njegova bojevitost je zanimiva predvsem zato, ker se v vseh letih, ko je sedel na direktorskem položaju v SiDG, ni niti približno tako energično ukvarjal s podjetji, posamezniki in prevozniki iz kočevskega in notranjskega predela, ki so po naših informacijah vpleteni v sečnjo lesa in njegov transport iz gozdov do kupcev (večinoma v Avstriji, kjer so cene lesa precej višje kot pri nas). Tudi če bi se zdaj skliceval na to, da ni vedel, kaj se dogaja v "njegovih" gozdovih, ga to še ne odvezuje odgovornosti. Kot direktor državnega podjetja, ki skrbi in upravlja z državnimi gozdovi bi moral imeti nadzor in natančni vedeti, koliko lesa je bilo odmerjeno za sečnjo, koliko ga je bilo dejansko posekanega in kakšna je bila na koncu razlika. Kajti ravno v tem "detajlu" je vsa skrivnost kraje lesa, ki poteka že leta in leta, zanjo pa kakor nihče ne ve.

 

Na uredništvu imamo seznam osumljenih podjetij, ki ga bomo objavili po posvetovanju z našo odvetniško pisarno, z njim pa bomo prehodno seznanili tudi kriminaliste oziroma Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Že danes pa lahko zapišemo, da gre večinoma za območje Ribnice, da so to zasebna podjetja, kjer so lastniki sorodstveno povezani z zaposlenimi na Občini Kočevje, Občini Ribnica, SiDG, Skladu kmetijskih zemljišč Kočevje, Obrtno-podjetniški zborniciAgenciji za kmetijske trge itd. Končni cilj transportov ukradenega lesa je Avstrija, šoferji vozijo ponoči, ključni človek pa je bil pred leti v Nemčiji že obsojen zaradi pranja denarja, zdaj pa se ukvarja z gostinstvom ... In še to: eden izmed posredno vpletenih naj bi bil tudi kandidat LMŠ za poslanca državnega zbora F.V..

 

(se nadaljuje)

 

 

Nazaj