Portal Plus

Peljati se ali se ne peljati, to je vprašanje uporabniške izkušnje plačila

Doma v Sloveniji se ne vozim ne z avtobusom in ne z vlakom, za razliko v tujini, kjer se skoraj vedno. In zakaj v tujini ja, doma pa ne? Povsem enostavno, zaradi uporabniške izkušnje. Nakup letalske vozovnice, vnos vstopnega kupona v Google Pay elektronsko denarnico, je enostavna izkušnja. V Londonu in v Manchestru, mojih zadnjih dveh izkušnjah, je bilo to popolnoma enostavno. Svojo bančno kartico prisloniš na bralnik na vstopnih vratih v podzemno železnico ali na terminal pri šoferju dvonadstropneg avtobusa - in se pelješ.

 

16.04.2022 21:00
Piše: Borut Hrobat
Ključne besede:   London   Manchester   digitalizacija   transport   Manchester   Velika Britanija   Kranj   Oyster   Visa   Mastercard

V Kranju bodo v okviru digitalizacije kmalu uvedli plačilno sredstvo, ki deluje na eni od svetovnih plačilnih shem, in bo uporabno v celotni mestni občini. To bo Kranj postavilo v vrh inovativnih mest v Evropi.

Podaljšan vikend v Veliki Britaniji sem izkoristil tudi za obnavljanje izkušenj v tamkajšnjem transportu. Je res, da je privatiziran, ni poceni, posebno vlaki niso, a je storitev na nivoju, pa tudi uporabniška izkušnja je res dobra. Ker je moje področje digitalno poslovanje, se bom omejil na del nakupa kart in pa plačevanja voženj.

 

Nakup letalske vozovnice, vnos vstopnega kupona v Google Pay elektronsko denarnico, je enostavna izkušnja. Telefon imam vedno pri sebi, saj plačujem samo z njim. Enako vnos karte za vlak, ki pelje iz letališča v London. Pa sedaj primerjamo to z lokalnimi izkušnjami. Če želim plačati parkirnino z bančno kartico v Ljubljani, se moram pripeljati v sam center mesta in parkirati v garažni hiši pod Kongresnim trgom. Prej ne gre. Ne v Stanežičah, ne kje v Šentvidu, ne v Šiški, do samega centra moram, bolj v center ne gre. Pa bi se rad peljal z mestnim avtobusom, a se ne morem. Vsaj ne brez tveganja plačila kazni.

 

V Londonu in v Manchestru, mojih zadnjih dveh izkušnjah, je bilo to popolnoma enostavno. Svojo bančno kartico prisloniš na bralnik na vstopnih vratih v podzemno železnico ali na terminal pri šoferju dvonadstropneg avtobusa - in se pelješ. Ko zamenjaš vlak ali avtobus, ponoviš vajo in tako cel dan, sem in tja, iz King's Cross postaje, do Excela na vzhodu, pa v center na kosilo, pa spet na zahod na vlak proti Manchestru.

 

Cena ene vožnje 2,90 funta. Mislim, da je bilo vsega skupaj 12 (dvanajst) voženj in obračun naslednji dan je znašal 9,00 funtov. Toliko namreč znaša cena dnevne karte in ToL (Transport of London) uporablja sistem "pravičnih cen" (fair pricing) in plačuje se enostavno z običajno bančno kartico. Lahko bi uporabljal Oyster Card, zaprto shemo, ki so jo uvedli pred 20 leti, a so vožnje dražje, saj se namenskega sistema z izključno zaprto plačilno shemo želijo znebiti. Zakaj? Predvsem zaradi izredno visokih stroškov vzdrževanja in precej zapletenega načina pridobitve te kartice in nalaganja denarja nanjo. Nekako me spominja na princip Urbane, ki jo tudi ni prav enostavno pridobiti in naložiti sredstva nanjo, o stroških vzdrževanja pa ne bi razpredal, ker jih resnično ne poznam.

 

Oyster bodo Londončani torej kmalu ugasnili iz ekonomskih in uporabniških izzivov. Pa se za trenutek vrnimo domov. Na začetku tega leta je bila slovenska vlada na obisku v Kranju in predstavniki mesta so jim pokazali tudi izvajanje začrtanih usmeritev na področju digitalnega Kranja. Trenutno menda potekata dva razpisa, eden za vzpostavitev digitalne platforme za podporo pametnemu mestu Kranj, drugi pa se dotika identifikacijskega in plačilnega sredstva, ki bo integriran z bonitetno platformo. Odločili so se za uvedbo plačilnega sredstva, ki deluje na eni od svetovnih plačilnih shem, katero bo uporabno v celotni mestni občini; tako v javnih zavodih, pri koncesionarjih in tudi pri drugih podjetjih in trgovcih. Plačilo mestnega prevoza, parkirišč, zaprtih in odprtih, najem koles bo omogočeno tudi ne-imetnikom mestnega identifikacijskega in plačilnega sredstva z uporabo navadne bančne plačilne kartice.

 

Celoten projekt je v Kranju zastavljen z namenom poenostaviti uporabniško izkušnjo prebivalcem mesta in drugim obiskovalcem ter zmanjševanju stroškov sprejemanja plačilnih sredstev subjektom, ki bodo vključeni v ta sistem. Poleg omenjenega bodo omogočal tudi izvedbo bonitetnih produktov med javnimi in zasebnimi ponudniki. Gre za zelo zanimiv koncept, ki Kranj postavlja v sam vrh inovativnih mest, nekje ob bok Stockholmu, ki naj bi podoben sistem ponudil prebivalcem in obiskovalcem nekaj mesecev pred Kranjem.

 

In tako kot danes pravijo v Londonu in Manchestru tap-and-go, bo tudi v Kranju na mestnih avtobusih in parkiriščih lahko vsakdo plačal vožnjo ali parkiranje z običajno bančno kartico. 

 

Če se  vrnimo za trenutek nazaj v Manchester. Transport v tem osrednje angleškem mestu je zaenkrat še organiziran malce drugače kot v Londonu. S tramvaji upravlja mestno podjetje, z avtobusi pa nekaj zasebnih podjetij. Celotna mreža ni povezana, vsaj z vidika vozovnic ne. Tudi to naj bi se po besedah domačinov v kratkem spremenilo. Združili bodo celotno transportno mrežo, v sistem pa bodo za potrebe multimodalnosti vključili še mestna kolesa.

 

Kljub trenutno še ločenim sistemom lahko uporabniki tramvaja v Manchestru potujejo na enak način kot v Londonu - z običajno bančno kartico, kjer se prav tako uporablja princip "pravične cene". Razlika je le, da se uporabnik v Manchestru registrira na terminalu oziroma bralniku na postaji pred vstopom v tramvaj ter ob izhodu. Kontrolorjev je precej. Malce drugačna, a vseeno odlična uporabniška izkušnja tako za domačine kot turiste. In v obeh primerih govorimo o milijonskih mestih, o Londonu in Manchestru, ki prisegata na plačila transporta z običajnimi plačilnimi sredstvi.

 

Digitalizacija oziroma digitalna podpora transportnim rešitvam je izredno zanimivo področje. Kot povsod v novejših tehnoloških rešitvah prevladuje princip odprtih sistemov, uporaba programskih vmesnikov, kar omogoča ponudnikom transporta, mestom in državam izkoriščati možnosti konkurence, zniževanje stroškov, prilagajanje trendom in novostim in - kar je najpomembnejše! - izboljšanje uporabniške izkušnje.

 

Sistem podpore izdaji vozovnic, plačevanja le-teh in preverjanja veljavnosti je sestavljen iz treh delov. Sistem izdaje kart mora podpirati tako enkratne vožnje, podporo multimodalnosti in s tem kombinacije različnih prevoznih sredstev, časovne omejitve, obračun glede na dolžino prevoza, uporabo znotraj različnih območij, "pravične cene" itn.. Podpirati mora tudi terminske vozovnice, ki so lahko imenske ali anonimne.

 

Omenjeni sistem ni direktno vezan na sistem plačevanja in uporabo različnih plačilnih sredstev. Ta so lahko kartica v zaprti plačilni shemi (npr. Urbana, Oyster), odprti plačilni shemi (npr. Visa, Mastercard), lahko bi uporabili tudi storitev inicializacije plačil preko odprtega bančništva ... In še bi lahko našli kako sredstvo. Tudi kriptovalute, če želite.

 

Tretji del pa predstavlja terminalska oprema, plačilni terminali in validatorji ter orodja, ki jih uporabljajo kontrolorji. Tudi ta del je lahko popolnoma namenski, ali pa se uporablja programska oprema na androidnih telefonih ali terminalih. 

 

Da bi storitvena podjetja, ki se ukvarjajo s prevozi (tako javna kot zasebna), optimizirala stroške in hkrati ponudila svojim uporabnikom res prijazno izkušnjo, naj bi uporabljala sisteme, ki jih je možno sestaviti iz različnih ponudnikov posameznih sklopov. To nikakor ne pomeni, da v posameznih primerih nek ponudnik ne more ponuditi vseh treh sklopov, nikakor pa se ne sme zgoditi, da gre za sistem, ki ne omogoča uporabe rešitev različnih ponudnikov, lahko tudi več ponudnikov na istem sklopu.

 

V Sloveniji imamo še kar precej prostora za izboljšanje uporabniške izkušnje predvsem na področju optimizacije stroškov podpornih sistemov (tudi v transportu), ki se v vsakem primeru odražajo v ceni vozovnice, ki jo plača končni uporabnik, prebivalec ali turist. Pa cena še ni tako zelo pomembna, uporaba storitve se najprej lomi na res enostavni uporabniški izkušnji. "Vzemi kartico iz denarnice, prisloni in se pelji, mi ti bomo pa zvečer izvedli plačilo pravične cene za tvoje vožnje ta dan." Enostavno, ni kaj.

 

In v Kranju naj bi to kmalu delovalo, gospod minister je bil ob predstavitvi menda navdušen in je izjavil, da bo kranjski projekt vzorčni model za celotno Slovenijo. Pa da vidimo. Mogoče se v letu 2023 tudi v Ljubljani kdaj peljem z avtobusom in parkiram za Bežigradom na odprtem parkirišču z uporabo bančne plačilne kartice?

 

Za konec še ena uporabniška izkušnja digitalne podpore transportu. Večerni vlak iz Londona v Manchester je zaradi nesreče drugega vlaka med potjo moral spremeniti ruto in posledično je zamujal 40 minut. Že med vožnjo je operater vlaka vse potnike obvestil, da jim pripada vračilo 50 % cene vozovnice. V kolikor bi vlak zamujal več kot 60 minut, bi bilo vračilo 100 %. In vračilo je Northern izpeljal že naslednji dan po zahtevku, ki ga je bilo možno izvesti na njihovi spletni strani, ki je prilagojena tudi uporabi na mobilnih telefonih. Denar sem dobil na plačilno kartico, s katero sem plačal vozovnico. Če že govorimo o uporabniških izkušnjah v transportu.

 

Borut Hrobat živi digitalno v analognem svetu.

Nazaj