Portal Plus

Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!

Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije v oddaji Tarča namignil, da bi bilo morda bolje, da bi bil na mojem mestu direktorja NIJZ Ivan Eržen. Ivana dobro poznam, sva dolgoletna strokovna sopotnika in vsekakor je imel na začetku epidemije - tako kot jaz - tudi on vse možnosti, da bi zopet prevzel direktorsko mesto na NIJZ, a ko sem ga tedaj, ko je bil zunaj razpis za direktorja, poklical in ga vprašal, če se bo prijavil, mi je pomenljivo dejal, da v takih časih, kot je kovid, to delovno mesto zanj ni zanimivo.

07.05.2022 21:08
Piše: Milan Krek
Ključne besede:   Milan Krek   NIJZ   Ivan Eržen   direktor   inštitut   vlada   covid-19   epidemija   Robert Golob   Janez Drnovšek   mandatar   Janez Janša

"In tako, kot moramo vsi spoštovati vas, pričakujemo tudi, da boste vi spoštovali nas. Če boste dober človek, potem boste prav gotovo tudi dober predsednik vlade."

Takrat mi je bilo jasno, da se Ivan ne bo prijavil na razpis za direktorja, zato sem se v zadnjem trenutku javil sam, čeravno nisem doma v Ljubljani, čeravno sem tako kot on vedel, da bo težko in čeprav nisem član nobene politične stranke, ki bi mi pokrivala hrbet, kar je očitno dolgoletna praksa v Sloveniji pri tovrstnih vodstvenih mestih (in se, kot kaže, tudi s prihodnjo vlado brez dodatnega napora ne bo končala). Na razpis sem se torej prijavil kot odgovoren državljan, član družbe (Robert Golob bi rekel član civilne družbe), v kateri živim in ki je bila v krizi. Kot tolikokrat doslej sem hotel samo pomagati - in to kljub temu, da nisem več rosno mlad.

 

Bilo je težko, to lahko rečem danes z vso odgovornostjo po dveh letih tako rekoč 24-urnega dela in pripravljenosti. A težko ni bilo zaradi dela in stroke, ampak zaradi nerazumnega nagajanja, napadanja iz različnih strani in oviranja pri izvajanju dela in nemogočih groženj, ki so si kar kaskadno sledile; bilo je težko zaradi različnih diskreditacij iz različnih okolij in tudi v medijih, ter zaradi groženj s smrtjo. In to verjetno samo zato, ker sem bil direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v času delovanja Janeza Janše kot predsednika vlade, s katerim nisem politično povezan in s katerim smo sodelovali profesionalno, kljub temu, da se o vsem nismo vedno strinjali, smo pa znali sobivati in delovati za skupne cilje Slovenije, kar se tudi pričakuje od NIJZ kot nacionalnega inštituta. In tudi v nadaljevanju bom sobival s katerim koli predsednikom ali predsednico vlade, ker je to naše poslanstvo.

 

Ko sem 1. maja 2020 prevzel je bil ta v globoki finančni izgubi in z 32-milijonskim prihodkom. Danes imamo proračun v višini skoraj 75 milijonov, smo v kadrovskem, investicijskem in razvojnem ciklu, ki smo ga zagnali v teh dveh letih in smo imeli 1,5 milijona pozitivnega izida v letu 2021. NIJZ je bil pred mojim prihodom v sporu z Ministrstvom za zdravje, ki mu je pobral okoli 1,5 milijona evrov denarja, bil je tudi preslabo pripravljen na spopad z epidemijo.

 

Epidemiologija je bila - razen programa za cepljenje - popolnoma nedigitalizirana, epidemiologov pa je bilo veliko premalo za tako zahtevno nalogo, ker nihče do tedaj ni dovolj poskrbel za ta center, tudi Ivan Eržen v svojem štiriletnem mandatu ne. Epidemiološke podatke so dobivali po elektronski pošti ali pa preko znanih listkov iz bolnišnic. Epidemiologi so za povrh še izstopili iz koordinacijske skupine strokovnjakov na Ministrstvu za zdravje, se izolirali in umaknili, vztrajali na svojih pozicijah in ostali na stranskem tiru odločanja o epidemiji. Zavod še maja 2020 ni imel sprejetega programa dela za tekoče leto! In še bi lahko našteval ...

 

Potem smo morali zavihati rokave in vzpostaviti digitalni sistem, ki danes teče odlično in zagotavlja spremljanje okužb celo, ko njihovo število preseže 15.000 v enem dnevu. Ne pozabimo, NIJZ je ugotovil, da ne zmore več voditi epidemije pri okoli 40 okuženih na dan, in predlagal tedanjemu Šarčevemu ministru za zdravje Alešu Šabedru vzpostavitev izrednih razmer. Danes smo sposobni obvladovati 15.000 okužb dnevno. Po dveh letih izrednih naporov, ko bi človek pričakoval, da nam bo bodoči mandatar naklonjen in se nam zahvalil za opravljeno delo in velik razvojni korak inštituta, gospod Golob predlaga za direktorja nekoga, ki je to že bil in je pustil za seboj tak inštitut, kot ga je. Bodoči mandatar je dokazal, da mu ni mar za inštitut in njegov strokovni razvoj, ampak da mu gre predvsem za to, da pokaže svojo moč, ki mu jo je dalo ljudstvo in da lahko izbere kogarkoli iz svoje podporne skupine za direktorja NIJZ. Vsaj tako je moč razumeti njegovo obnašanje. Upam, da se vseeno motim. 

 

No, tu se postavlja vprašanje moči izvoljenih. Nekoč je lahko fevdalni gospod naredil s svojimi podložniki, kar je hotel. Imel je celo "pravico do prve noči", ko je lahko dobil prvo noč poročeno deklete v svojo posteljo. Veliko kasneje je imela podobno fevdalno moč v Sloveniji Partija, ki je lahko delala dobesedno vse, kar je hotelo njeno vodstvo. Toda danes dajemo moč izvoljenim posameznikom mi, volilci. Kako zmotno razmišljanje, nismo jim dali moči, dali smo jim odgovornost za vodenje države, ne pa za neodgovorno menjavo vseh, ki jim niso všeč po starih modelih iz preteklosti.

 

 

***

 

V uvodoma omenjeni oddaji Tarča se je gospod Golob šel skrite igrice z novinarko, koga bo vse zamenjal, ko bo mandatar. Mar volimo ljudi zato, da bodo zamenjali vodilne po ustanovah kar po spisku (nedavno je krožil po twiterju nekakšen "seznam za odstrel" oziroma koga vse je treba zamenjati na Ministrstvu za kulturo), ali zato, da bodo ustanove dobro delovale? Verjetno je slednje najbolj pomembno in nikakor ne drži, da so vsi vodilni slabi in da jih je treba vse zamenjati. Politično jih je potrebno seveda zamenjati, ker niso "naši" (pa če so dobri ali ne). Alije to prav, je veliko civilizacijsko vprašanje in po mojem tudi velika kronična napaka, ki bi jo morali po tridesetih letih samostojnosti končno preseči.

 

V resnici jih je treba zamenjati zato, da bodo dali novo izvoljeni svoje člane strank na ta mesta, kajti ko vodilni postanejo luč, se okoli nje hitro nabere veliko mrčesa, ki ga je treba zadovoljiti. Tako nekako je pokojnega Jašo L. Zlobca parafraziral Gregor Golobič v oddaji Tarča. To se ponavlja iz mandata v mandat in mi samo člakamo, kdaj se bo to končno nehalo. Medtem izgubljamo čas za napredek. Neskončno smo tolerantni na začetku mandata do politikov in njihovih del, ki jih proti koncu mandata znegiramo do neprepoznavnosti ... in to se ponavlja iz mandata v mandat.

 

Tudi tokrat ni videti, da bo kaj bolje. Velikokrat doslej smo že videli, da so te menjave največkrat nesmiselne in da ne koristijo podjetjem ali zavodov. Velikokrat prekinejo razvoj tam, kjer so imeli dobre direktorje. Včasih se seveda tudi zgodi, da politiki zadenejo in nastavijo boljšega. Toda način, da potencialni mandatar že kar v naprej podi ljudi s funkcij, pri čemer niti nima pooblastil za odločanje o tem, je popolnoma necivilizacijski in nedemokratičen. Še posebej, če se vmešava v kadrovsko politiko strokovnega inštituta, ki ni vladna služba. Takšno obnašanje presega vse limite. Še posebej v majhni državi, v kateri ni na pretek ljudi, ki so dobri vodje, direktorji, managerji ipd. in od katerih je odvisen razvoj Slovenije.

 

 

***

 

Ko še nisem bil direktor NIJZ, sem se vedno bal menjav v politiki, ker sem vedel, da prihaja krizno obdobje za naš inštitut in druge, ko bodo morda hoteli zamenjati tudi vodilne. Pred volitvami se vzpostavi v teh institucijah posebno negativno vzdušje in strah, ker se ne ve, kaj bo prinesla prihodnost. In to se dogaja v zadnjih letih že skoraj vsaki dve leti. Podobno sem spremljal skozi življenje menjave direktorjev v zdravstvenih ustanovah in drugje; politični kadri so se v zdravstvu praviloma slabo obnesli. Veliko odličnih vodij je bilo na ta način zamenjanih čisto po nepotrebnem. Bil sem vrsto let direktor vladnega Urada za droge, vladne službe, pa me nihče ni zamenjal zaradi političnih razlogov. Takrat je bil pač predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je na te stvari gledal drugače. V njegovih časih smo tudi nepolitični nekaj veljali. Tudi takrat, ko se je menjala vlada. 

 

Nenazadnje nismo več v srednjem veku in tudi ne v Jugoslaviji. Že 30 let živimo v demokratični državi, ki ima zakone in ti jasno povedo, kako se imenuje direktorja, kdo ga imenuje in kaj je njegova naloga. V zakonu nikjer ne piše, da direktorja NIJZ menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo, v dobro družbi in tudi vam osebno. Celo direktorjev vladnih služb se ob menjavi ministra ne zamenja kar po svoje, ampak po ustreznem zakonodajnem postopku.

 

 

***

 

Ta silna moč, ki se pojavi v človeku, ko pride na vrh, ko ga izvoli ljudstvo, je na nek način zelo nevarna zanj in za ljudstvo, če se novi voditelj ne zna samobvladovati, razumeti zaupano mu moč ter jo na pravi način uporabljati. To je podoben občutek, kot da prideš na vrh gore in imaš že v mislih, kako se boš varno spustil v dolino. Tega drugega dela običajno umanjka nekaterim, ki prispejo na politični vrh. Ljudje ne živimo samo za danes, ampak tudi za jutri. Malo pomislite na jutri, s kom boste delali, s kom boste urejali razmerja v družbi, če boste vse zamenjali po svoji meri in bo oni drugi, ki bo prišel za vami, počel isto ... in se bo zgodba ponavljala v večnost. 

 

Sla po menjavah je žal zgodovinska in jo je mladim, ki nimajo izkušenj, težko razumeti. Včasih se je končalo slabše; če nisi bil pokoren, si takoj po drugi svetovni vojni hitro končal svoje življenje. Ali pa so ti ga tako zagrenili, da si šel z grenkobo v prerani grob in so še tvoji potomci čutili posledice. Tedaj se je rojeval sistem, koga, kam in kako ga zamenjati. Sistem, da ni važno, kaj znaš, ampak, da si naš. Vse to sem doživljal celo svoje življenje in plačeval tudi za očeta, ker ni bil pokoren, ampak pokončen. Zato še toliko težje prenašam tak odnos predsednika stranke z lepim imenom Gibanje Svoboda. Ne morem verjeti, da se še danes to dogaja, torej 30 let po osamosvojitvi Slovenije. In to s strani stranke, ki naj bi nam prinesla svobodo vsem, ne samo njenim članom in volivcem.

 

Poleg tega pa predsednik vlade ni nekdo, ki bi zamenjeval razne direktorje inštitutov; ne, on je tam zato, da uskladi politiko, da naredi strategijo preboja Slovenije v bolj razvito družbo, ne pa da se ukvarja z direktorskim mestom direktorja NIJZ, ki ni niti vladna služba. Da se gospod Golob ukvarja s tem, kaže samo na njegov odnos do funkcije predsednika vlade, kar je zelo pomembno ravno zanj, ki bo to šele postal. Obnašate se, gospod Golob, kot da ne bi vedeli, da ima vsak zavod, inštitut ali podjetje razvojne cikluse in da se ti se ne merijo po volilnih ciklusih. Nikakor niso dolgi samo dve leti, kot so dolgi volilni ciklusi v Slovniji. Zamenjava vodstva v takem ciklusu, kot ga sedaj peljemo v NIJZ, je popoln polom, ker pozitiven proces zrušite že na začetku.

 

Sam nisem prišel na mesto direktorja, ker bi me hotele stranke. Tja sem prišel preko javnega razpisa, tako kot je to po zakonu in ne razumem, zakaj bi moral ob zamenjavi politike na vrhu oditi zgolj zaradi politike. Še posebej me moti, da to počne človek, ki je bil v biznisu, ki vse to ve, ali pa je vsaj slišal za to. To počne človek, ki je moral, ko beremo, sam prekiniti takšen proces razvoja v Gen-I, pa sedaj, samo nekaj mesecev kasneje, ko pride do moči, spet na vse to pozabi in nesramno politično lomasti po kadrih in nadaljuje zgodbo. Ne morem verjeti, da je v tako kratkem času vse pozabil! In ne morem verjeti, kako ga je v zelo kratkem času moč, ki jo je dobil z volitvami, popolnoma spremenila!

 

 

***

 

Gospod Robert Golob, želim si, da je bil to zgolj vaš majhen spodrsljaj ob spretnem vprašanju novinarke. Želim si, da boste prenehali zamenjevati direktorja NIJZ, tako kot so že počeli v preteklosti nekateri predsedniki strank. Želim si, da bo to zgolj dobra izkušnja zame in za vas, kako se tem stvarem ne streže, in da boste namenili raje vse sile za sodelovanje z NIJZ, za nadaljevanje razvoja našega inštituta in za razvoj Slovenije. Tu se bova prav gotovo srečala in pri tem sem vam pripravljen pomagati in sodelovati.

 

Izognite se tem nevarnim pastem, veliko bolj vas potrebujemo tam, kjer je vaša prava vloga in življenjska naloga, ki vam je bila dana na volitvah. Vedite, če hočete ali ne, da ko boste predsedenik vlade, boste premier vseh prebivalcev Slovenije; tistih, ki so vas volili, in tistih, ki so volili druge. V tem je čar demokracije. Do vseh morate biti pravični in pozitivni. Ko se volilna bitka konča, se ve, kdo nas vodi. In tako, kot moramo vsi spoštovati vas, pričakujemo tudi, da boste vi spoštovali nas. Moč, ki jo imate, je tudi zelo nevarna past, izognite si ji še pravočasno in če vas bodo potrdili v Državnem zboru za mandatarja prihodnje slovenske vlade, bodite predvsem dober človek.

 

Če boste dober človek, potem boste prav gotovo tudi dober predsednik vlade.

Nazaj