Portal Plus

Marle pa ni več

Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. Vsi smo kdaj jezni, razočarani, polni žalostnih čustev. Ranjeni smo. Žal mi je, da je oddaja Studio City na nacionalki doživela ukinitev. Želim si, da bi lahko kaj naredila, pa sem nemočna, kot večina. Ampak - karma is a bitch - Janez Janša je volitve izgubil. Upam, da zdaj tuhta, kaj je počel narobe, in da mu je v glavo uspela prodreti modrost, da nikoli ne počni drugim tistega, česar ne želiš, da bi drugi počeli tebi. Četudi meniš, da imaš prav. Zakaj se nekaterih nič ne dotakne? Stanje? Depresija. Sploh pa je vseeno. Vse enkrat gre. Tudi mi vsi bomo šli.

22.05.2022 00:00
Piše: Ana Jud
Ključne besede:   Marla   samomor   Evropa   Azija   Afrika   The Fight Club

Marla, lahko noč in upam, da si našla mir.

Marle ni več, mi je te dni, zjutraj, napisal prijatelj. Vem, ni zdravo spati v postelji s telefonom in poslej več res ne bom. Vedno je nekaj narobe. Odpisala sem: Kako to misliš? Kaj se je zgodilo? On: Umrla je. Šok. Srh me je spreletel. Po nekaj trenutkih sumljive tišine je pripisal: Samomor.

 

Ljudje v naših letih še ne umirajo kar tako. Starejši smo, raje nas bolezni imajo, a pred Marlo je bilo še toliko življenja. Koliko življenja je bilo šele v njej! Energična, odštekana, je počela reči, ki jih številni nikoli ne bi upali. Nazadnje si je upala vseeno preveč. Le kaj je mislila? Da skočiš z 9. nadstropja visoke stolpnice in poletiš z jato vran? Ali treščiš ob mrzli beton in obležiš kot izložbena lutka, polomljena na prafaktorje?

 

Saj v resnici ji ni bilo ime Marla. Bilo bi neokusno povedati njeno pravo ime. Celo sama sem ga izvedela šele po enem letu druženja z njo. V tem trenutku pa niti ne vem, če sem vedela res pravo ime. Ves čas je uporabljala dve imeni. Sčasoma sem ugotovila, da ima vsaj še tri druga. Wtf!? V tem hipu sem v možganih pritisnila na tipko delete. Vsa imena so izginila. Samo Marla je še tu. Fiktivna, pa čeprav je bila resnična. Tako jo kličem, ker me spominja na Marlo Singer iz filma Klub golih pesti, ki je verjetno edini konkretno nasilni film, fizično in psihično, ob katerem se krohotam. 

 

Ljudje se radi delimo na normalne in nenormalne. Neumnost. Nihče od nas ni normalen tako zelo, kot si domišlja, verjemite. Prav nihče. Vsak od nas je nenormalen. Vsak po svoje. Vsi nenormalni smo združeni v umetno ustvarjeni normalnosti, ki se kot fluidna kača vleče čez vso Zemljo, okrog in okrog, ter se spreminja od okolja do tradicije, znanosti, vedenja, izobrazbe, skratka, splošne stopnje razvoja. 

 

V Evropi vemo, da je menstruacija normalna neprijetnost, da so albino ljudje običajni, le da jih je prizadel okvarjeni gen, in da homoseksualnost ni bolezen, ampak naravna seksualnost posameznika. V nekaterih goratih predelih deželah Azije pa ženske še vedno osamijo, ko dobijo menstruacijo, ker so bojda nečiste, ponekod v najbolj zaostalih vaseh v Afriki albino otroke lovijo in ubijajo, saj verjamejo, da so prekleti - in velik del planeta je še vedno prepričan, da je homoseksualnost bolezen, ki jo je potrebno zdraviti. Kar je za razvito Evropo večinoma normalno, običajno, je marsikje še vedno v srednjeveških povojih. Zato je zelena trata na Brniku vseeno fajn.

 

Ne bom sodila, kako zelo nenormalna in osebnostno multipla je bila Marla, a znala je biti tudi presneto normalna. Iz razuzdane, celo brezobzirne osebe, ki je vsepovprek opravljala - tako da je vmes že pozabila, kaj je komu rekla -, se je v sekundi prelevila v najprijaznejše in najslajše bitje na svetu. Iz osebe, ki je bila zmožno groziti in izsiljevati na prav bizarne načine, je bila v trenutku sposobna postati sočutna in pravična. Ko je prišla, je bil vedno kaos. V ponedeljek je iskala učitelja italijanščine, ker je rekla, da se bo preselila v Italijo. Slovenija je pač grozna. V torek je bila grozna tudi Italija, samo še hrvaška obala ji je bila všeč, nato si je spet premislila in odšla v Turčijo … hočem reči, wtf!? Kaos. Z večino je ravnala kot s papirnatimi robčki. Po uporabi zavrzi. Enkrat mi je v navalu besa, ki ga je sprožilo "kdo bi vedel kaj", poslala sporočilo, da bo vse najine dialoge preposlala tabloidnemu sociopatu. Prizor imam še zdaj jasno pred očmi, ker me je vrgel v glasen krohot. Pa, ljubica, prepošlji. Ne bi bila prva in tudi ne edina.

 

Bila je najbolje obveščen človek v državi. Vedela je vse o vseh. Tudi o tistih, ki sami zase mislijo, da vedo vse o vseh. Ne, Marla je vedela vse tudi o vas. Ne vem, kdaj natančno sem imela z njo zadnji kontakt. Pred kakšnimi štirimi leti. To je bil eden najbolj toksičnih odnosov v mojem življenju, kljub vsemu pa tudi eden najbolj zabavnih. Ni mi žal, ponovila pa vseeno ne bi. Kot na vrtiljaku, bi zaključila Marla: "You fuck me, then snub me. You love me, you hate me. You show me your sensitive side, then you turn into a total asshole."

 

Marla, lahko noč in upam, da si našla mir.

Nazaj